Podobno kot že vrsto desetletij, vse tja od leta 1901, so v vasici Sodišinci, tik ob nekdanjem mejnem prehodu s sosednjo Avstrijo, tudi ob letošnjem krajevnem prazniku - zavetniku sv. Janezu Krstniku, v nedeljo, 24. junija, pripravili tradicionalno proščenje. Domačinom so se na praznovanju (žegnanju) krajevnega goda pridružili tudi sosedje Gederovcev in zlasti Murskih Petrovcev, seveda pa so zraven bili tudi mnogi sorodniki Sodišinčanov. Tako se je ob krajevni kapeli, ob cesti Gederovci – Radenci, katero so v čast Janezu Krstniku, leta 1901 zgradili na zemljišču, ki ga je na razpolago dal Štefan Rogač, zbralo veliko več ljudi, kot jih premore (220) vas Sodišinci. Zvon na kapeli, ki so ga menda dobili po prvi svetovni vojni, v spomin potomcem umrlim med vojno, je zjutraj napovedoval, da se v veliki vročini, pripravlja veliki družinski dogodek. Eni so urejali in okraševali kapelico, drugi so pripravljali druge reči, ponudniki medenih izdelkov in drugih predmetov domače in umetne obrti, ter tudi „kramarskih izdelkov“, so pripravljali svoje stojnice.
Največ dela pa so vsekakor imele gospodinje, ki so že kakšen dan prej morale začeti s peko in pripravo domačih dobrot, saj je proščenje za Sodišinčane nekaj posebnega. To je družinski praznik, ki se zberejo sorodniki in ob dobrotah preživijo celodnevno druženje, ki pa se je začelo pred poldnevom, ko je župnik Tišinske fare Boštjan Čeh zaključil s svečano mašo. Po maši, dokler so nekateri, ob kozarcu hladne kapljice, razpredali o tem in onem, so se mnogi razpršili po vasi. Pri marsikateri domačiji v Sodišincih se je zbralo več deset sorodnikov, ki so uživali in si želeli, da bi se več in pogosteje družili, ne pa samo nekam hiteli.
Proščenje v Prekmurju je sicer nekaj posebnega, saj drugod po Sloveniji pravijo proščenju žegnanje. Ko goduje zavetnik domače cerkve (kapele), se v vasi odvija proščenje. To je dan, ko se običajno zberejo sorodniki in se na nekdanje domove vrnejo priseljenci. Maša je še posebej množično obiskana in pripravijo se posebne praznične jedi. Dogajanje običajo spremlja semenj oz. ljudska tržnica, ki je običajno locirana v bližini cerkve oz. kapelice. Ponekod so običajno organizirane prave veselice, kjer lahko obiskovalci nabrusijo tudi pete. Najbolj množična prekmurska proščenja so ob dnevu sv. Vida v kapelici ob Bukovniškem jezeru, na Veliko mašo (Marijino vnebovzetje) pa v Turnišču in na Gradu na Goričkem. Poleg v Sodišincih pa na praznik sv. Janeza Krstnika, tudi na prleški strani reke Mure, v Rakzrižju obhajajo vsakoletno proščenje na čast sv. Janeza Krstnika - Ivaje. Vsako leto prihaja k njim mnogo romarjev od blizu in daleč. Poleg domačih vernikov tudi iz Prekmurja, Štajerske in sosednje Hrvaške. In razkriški farani so na svojem proščenju vedno dobri gostitelji svojim gostom...