Letošnje izredne razmere zaradi pandemije koronavirusa so marsikoga izmed nas prikrajšale za mnoge reči, ki jih običajno počnemo ali doživljamo. Vernike je še posebej prizadelo, da so najpomembnejši krščanski praznik – Veliko noč spremljali le preko različne tehnologije. Nekateri so se vsaj delno znašli, kot denimo Danica in Alojz Zorko iz Cogetincev v Slovenskih goricah, ki pa popolnoma podpirajo ukrepe Vlade RS, saj trdita, da je boljše sedaj malo potrpeti in potem bomo živi in zdravi spet vse skupaj počeli kot prej. Izdelava presmeca, nekateri mu pravijo tudi butara, je namreč vsakoletni običaj ob veliki noči tudi v Slovenskih goricah. Blagoslov presmeca je župnik opravil na cvetno nedeljo, torej teden dni pred veliko nočjo, v cerkvi ob sv. maši.

   Toda letos, zaradi znanih razlogov je blagoslov potekal brez prisotnosti vernikov, čeprav je na Cvetno nedeljo po večini cerkva potekala „spletna“ maša, v veliki večini tako ni bilo niti blagoslova presmecev. V Cerkvenjaku pa so na pobudo domačega župnika Janka Babiča nekateri kristjani le prinesli presmece k blagoslovi. Med njimi je bila tudi družina Danice in Alojza Zorka iz Cogetincev. Kot nam je povedal gospodar Alojz, je družina izdelala presmec, ki je meril v dolžino 4,3 metra, in naj so bili ponosni. Tako kot je bilo dogovorjeno so ga odnesli v cerkev. Zaradi preventive pred koronavirosom, so ga v cerkev nosili  presmece z maskami in v njo vstopali posamezno. Položili so jih ob oltarju, kjer jih je ob sv. maši, ki jo župnik daroval v osami, blagoslovil. Vsak je svoj presmec opremil s imenom in priimkom, Zorkovega pa ni bilo težko prepoznati.

   Omeniti kaže, da so v preteklosti na območju Slovenskih goric presmece - butare izdelovali iz šibja rdeče vrbe, na kateri so se že pojavili cvetovi, katerim so rekli mačehe. Blagoslovljene šibe so moški po prihodu od maše zatikali na rob njive, da bi tako odganjali točo. Ostanek presmeca pa so zataknili pod s slamo krito streho hiš in gospodarskega poslopja, da bi tako dom obvarovali pred strelo...