Ker letošnja vročina še dodatno pospešuje njeno rast, Kmetijsko – gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) opozarja, da se po Sloveniji močno širi ambrozija. Slednjo se na kmetijska zemljišča prenaša z nekmetijskih in neobdelanih zemljišč, kot so gradbišča, deponije in vsa mesta, kjer potekajo premiki zemlje, ter z območij ob avtocestah, železnicah in vodotokih. To povzroča škodo tudi kmetom, zato pozivajo imetnike teh zemljišč k zatiranju ambrozije. Pelinolistna ambrozija je namreč ena najbolj alergenih rastlin in hkrati trdovraten plevel na kmetijskih površinah, zato je nujno sistematično uničevanje, poudarjajo na KGZS. Neuničevanje ambrozije denimo v koruznih posevkih povzroča za polovico nižjo rast koruznih rastlin in za 50 odstotkov nižji pridelek, v vrtninah pa so pridelki vsaj za 30 odstotkov nižji.
Ambrozija posredno vpliva tudi na zaraščenost posevkov in visoko vlago, kar pripelje do okužbe vrtnin s črno listno pegavostjo. Poseben problem predstavlja tudi v ekološkem kmetovanju, kjer kmetje z dovoljenimi sredstvi težko preprečujejo njeno širjenje. Cvetni prah ambrozije je lahko škodljiv tudi za osebe, ki delajo na njivah in vrtovih in so nanj alergične. Seme ambrozije se lahko pojavi tudi kot primes v semenu kmetijskih rastlin in pridelkih. Kot pojasnjujejo na KGZS, je rastline treba uničiti še pred cvetenjem. Na vrtovih se uničuje z ruvanjem, na neobdelanih površinah s košnjo, na obdelanih kmetijskih površinah pa z uporabo ustreznih herbicidov. KGZS zato poudarja, kako pomembno je, da na omenjenih površinah lastniki zemljišč poskrbijo za učinkovito zatiranje ambrozije s pravočasno košnjo. V skladu z zakonodajo morajo namreč imetniki teh zemljišč, ki so večinoma v lasti države in v upravljanju Družbe za avtoceste v RS, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter drugih, zagotoviti uničevanje rastlin ambrozije. KGZS sicer v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov izvaja številne aktivnosti v smislu osveščanja, informiranja in tehnološkega svetovanja v povezavi z zatiranjem ambrozije na kmetijskih površinah, vendar se kljub temu vedno znova pojavlja in to v čedalje večjem obsegu.
Žal se mnogi lastniki zemljišč ne zavedajo, kako nevarna je ambrozija za ljudi zlasti tiste, ki so alergični na cvetni prah in sploh astmatike Torej ambrozijo ne gre podcenjevati, kajti gre za rastlino, ki je po domnevah alergologov bila pred desetletjem pri nas povezana z desetino vseh alergij, zdaj pa je delež že trikrat večji. Zaradi njenega nenadzorovanega širjenja – predvsem na nekmetijskih zemljiščih – je julija lani ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdalo odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia, ki jo morajo upoštevati vsi lastniki zemljišč. Koderkoli se ambrozija pojavi, jo moramo uničiti pred cvetenjem oziroma semenitvijo. Za vrtove je primerno puljenje rastlin skupaj s koreninami, najbolje, ko so visoke decimeter do dva. Priporočena je uporaba rokavic in med cvetenjem zaščitne maske. Zapuščena, neobdelana, gola zemljišča je treba čim prej zasejati s travo, kar zmanjšuje možnost za naselitev te invazivne rastline. Vse neobdelane površine, kjer že raste, pa je treba pogosto kositi – najpomembnejše je, da jo pokosimo pred cvetenjem, s čimer onemogočimo semenitev. V kmetijstvu glede na vrsto pridelave obvladujejo ambrozijo z mulčenjem na višino 2 cm tik pred cvetenjem, ki ga dopolnjujejo z ožiganjem s plamenom ali herbicidi. Enake obveznosti kot za pelinolistno ambrozijo nalaga zakonska odredba lastnikom vseh zemljišč tudi za druge vrste ambrozij, četudi pri nas doslej še niso razširjene: za trikrpo (Ambrosia trifida), obmorsko (Ambrosia maritima) in trajno ambrozijo (Ambrosia coronopifolia).
V Sloveniji podobno kot drugod po Evropi največ težav povzroča pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.), ki so jo v 18. stoletju na staro celino prenesli iz Severne Amerike. Zraste od 30 cm do dveh metrov visoko. Steblo je pokončno, razvejeno ter poraslo z gostimi dlačicami. Pred cvetenjem jo spoznamo predvsem po listih, ki so podobni kot pri navadnem pelinu, pozneje pa tudi po dolgih socvetjih na vrhu stebla in stranskih poganjkov. Cveti svetlo rumeno, od konca julija do konca septembra, veter pa lahko zanese cvetni prah do 200 kilometrov daleč. Na eni rastlini lahko dozori več kot 60.000 semen, ki so kaljiva tudi dve desetletji. Ker je ambrozija predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, je največ najdemo ob cestah, železniških progah, na bregovih rek in potokov, zapuščenih njivah in travnikih. V Sloveniji se v zadnjem času pojavlja tudi kot plevel v okopavinah (krompir, koruza in zlasti buče). Strokovnjaki opozarjajo, da je za njeno širjenje poleg nenadzorovane zapleveljenosti kriva tudi trgovina s semeni in zrnjem za krmo, predvsem semeni za ptice...
Ambrozija (pelinolistna žvrklja) je ena najbolj alergogenih rastlin.
Kje raste?
Je predvsem plevel zapuščenih, neobdelanih površin, zato je največ najdemo na zapuščenih kmetijskih površinah in gradbiščih, ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek. V Sloveniji se v zadnjih letih pojavlja tudi kot plevel v koruzi, sladkorni pesi, krompirju in drugih okopavinah. Je enoletnica visoka običajno okrog 70cm - lahko zraste tudi do 1,5m, cveti v avgustu in septembru. Ena rastlina lahko proizvede 60.000 semen in nekaj milijonov pelodnih zrn. Seme ambrozije ostane kaljivo v zemlji tudi več kot 30 let.
Kaj povzroča?
Bolezni povzročene z ambrozijo so alergijski rinitis in konjunktivitis ter bronhialna alergijska astma. Težave pri ljudeh, ki so alergični povzroča od konca julija do konca septembra. Bolezenski znaki so: srbenje nosu, kihanje, voden izcedek; srbenje oči, solzenje, otečene oči, ščemenje v očeh; kašelj, oteženo dihanje; lahko tudi splošno slabo počutje.
Kako zmanjšamo stik z alergeni?
Za zmanjšanje stika z alergeni v času največje koncentracije pelodnih zrn v zraku se priporoča: čim manj gibanja na prostem; zapiranje oken in vrat stanovanja; izogibanje travnikov s sveže pokošeno travo; prhanje, umivanje las in oblačenje svežih oblačil po bivanju zunaj; sušenje oblačil in obutve znotraj stanovanja (ne na prostem); preživljanje dopusta v krajih kjer ni ambrozije; gibanje na prostem takoj po dežju.
Kako preprečimo širjenje ambrozije?
Širjenje ambrozije preprečujemo s: puljenjem mladih rastlin s korenino (od aprila do junija); natančno, nizko košnjo v 3. dekadi junija, 3. dekadi julija, 2. dekadi avgusta in 1. dekadi septembra (tudi z zelo natančnim košenjem ni možno v celoti preprečiti cvetenja, ker stranski poganjki rastejo zelo nizko); rednim okopavanjem posevkov na manjših površinah; rednim mehanskim odstranjevanjem (ali z herbicidi) na velikih kmetijskih površinah; zatravljenem in nizko košnjo neobdelanih površin.