V Galeriji Kulturnega doma Gornja Radgona so odprli nadvse zanimivo in kvalitetno razstavo akademskega kiparja Vojka Radivoja Štuhca iz Maribora, poleg zanimivih figur pa so na ogled tudi fotografije. Ob tej priložnosti so o razstavi ter uglednemu avtorju spregovorili umetniški prijatelj, akademski slikar, Vladimir Potočnik, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, Tatjana Mijatovič, kronist iz Štuhčevega rojstnega kraja Mala Nedelja v Prlekiji, Ludvik Rudolf, ter direktorica Kultproturja Gornja Radgona Norma Bale. Vsi so si bili enotnega mnenja, da gre za odlično, pravzaprav unikatno razstavo, katere ogled ne gre zamuditi. „V Sloveniji je malo kiparskih razstav, saj je tudi kiparjev relativno malo. Male plastike Vojka Radivoja Štuhca pa bi gotovo sodile v naše domove in ne v galerije. Žal pa jih pri nas premalo cenimo in spoštujemo“, je med drugim dejal Vladimir Potočnik, ki je enako kot drugi prisotni žalostno ugotovil, da se je odprtja razstave udeležilo tako malo obiskovalcev. Vsi pa so prepričani, da si bo samo razstavo, ogledalo veliko ljudi, za kar bo možnost do 20. julija.
Vojko Radivoj Štuhec je do sedaj ustvaril preko 500 kiparskih del v različnih materialih in pripravil preko 200 razstav doma in v tujini. Med drugim je že pred štiridesetimi leti, sodeloval tudi na zelo znani kiparski koloniji „Od Gubca do Lacka 1972“, v Vidmu ob Ščavnici, kjer je ustvaril skulpturo v letu z naslovom „razkol“. Kot rečeno, na razstavi v Gornji Radgoni je Štuhec postavil na ogled tudi umetniške fotografije. Nastale so pred več kot desetimi leti, fotografiral je pa Maribor, svoje mesto. Pripravil je tri cikle razstav fotografij: Grbi in smet; Zidovi krvavijo; Svetloba in tema. To so dokumenti minulega časa. V objektiv je ujel stara poslopja in dvorišča svojega kraja, ki jih je čas močno najedel in so obsojena na propad, zrušila jih bo mestna oblast, ali pa bodo propadla sama od sebe. Cikel Grbi in smeti, ki je predstavljen v Gornji Radgoni, je tako rekoč v opomin mestnim oblastem Maribora, ki jim je malo mar za kulturno dediščino in podobo kraja. Ker ima rad svoje mesto Maribor, je nekatere posnetke celo olepšal. „Da je odličen fotograf, širša javnost niti ne ve, zato smo še toliko bolj veseli, da fotografije razstavlja tudi pri nas“, je dejala Tatjana Mijatovič. Avtor rastave v Gornji Radgoni Radivoj Vojko Štuhec je rojen 30.5.1946 v Mali Nedelji. Mati Mila Štuhec rojena Čeh, je bila učiteljica, oče Franc Štuhec je bil državni uslužbenec. Imel je tudi starejšo sestro Bredo. Po drugi svetovni vojni sta starša z dekretom dobila novi službi na Primorskem. V Ajdovščini so živeli od 1947 do 1951 leta. Osnovno in srednjo šolanje je Štuhec obiskoval v Mariboru, nato je nekaj časa poučeval glasbo na osnovni šoli v Pernici pri Mariboru, nakar je šel študirat kiparstvo na Likovno akademijo v Ljubljani. Diplomiral je 1972 leta, ko se je poročil z Alenko (roj. Kovačič), zaposlil se je na Srednji trgovski šoli v Mariboru in rodila se je hči Mojca. V letih 1973 in 1974 je služil JLA v Karlovcu. Štiri leta je poučeval likovno vzgojo na Srednji vzgojiteljski in Pedagoški šoli v Mariboru, zatem je od leta 1981 do 1985 poučeval likovno vzgojo na Srednji kovinarski strojni šoli v Mariboru. Leta 1985 je sprejel delo industrijskega oblikovalca v Birostroju v Mariboru, dve leti pozneje pa je dobil status svobodnega umetnika, in leta 2009 se je upokojil.
„Do sedaj sem ustvaril preko 500 del v različnih materialih in imel več kot 200 razstav tako doma, kakor v tujini. Med pomembnejše samostojne razstave sodijo: 1975- Maribor, RS Rotovž; Ravne na Koroškem, Likovni salon; 1985- Beograd, Galerija Borbe; 1995- Maribor, Galerija DLUM; 1997- Maribor, Umetnostna galerija, pregledna razstava; Ljubljana, Vodnikova domačija; Celje, Galerija sodobne umetnosti, pregledna razstava; Izola, Galerija Insula; 2000- Nova Gorica, Mestna galerija, pregledna razstava; 2001- Škofja Loka, Loški muzej; 2007- Ljubljana, Galerija ZDSLU; 2008- marior, Galerija DLUM. Pomembnejše skupinske razstave so bile v: Mariboru v Umetnostni galeriji, v RS Rotovž, v Glaeriji DLUM, v Ljubljani, Londonu, Parizu, Gradcu, Beogradu, Zagrebu, Celju, Luksemburgu, Murski Soboti…Pomemben del ustvarjalnega opusa so tudi javna dela: 1968- Štanjel na Krasu/Kamen; 1970- Ljubljana, Študentsko naselje/beton; 1972- Videm ob Ščavnici/let; 1980- Ruše pri Mariboru/kamen; Maribor/relief; Ribnica na Pohorju/granit; Maribor, Trije ribniki/bron; 1984- maribor/beton; 1993- Radlje ob Dravi spomenik/beton. Scenska dela za gledališke predstave SNG Maribor: Faust, Nabucco, Hamlet, Kneginja čardaša, Carmen, Figarova svatba“, pravi o svojem umetniškem ustvarjanju skromni Štuhec, ki je delal tudi na področju industrijskega in grafičnega oblikovanja.