V današnjem kriznem času, ko težave stiskajo z vseh strani, iskanje dodatnih virov zaslužka na podeželju ni novost. Zlasti na manjših kmetijah se povečuje iskanje vira zaslužka v dopolnilnih dejavnostih, saj drugače gre zelo težko. In takšen primer je tudi gospodinja Darinka Vidonja iz Bodoncev na Goričkem, ki se je že pred časom začela ukvarjati s peko domačih dobrot, predvsem domačega kruha iz krušne peči, ki gre v prodajo kot za med. Živinoreja in poljedelstvo sta pri družini Vidonja zahtevali veliko dela, a le s tem niso mogli shajati. Imeli so le izdatke, prihodkov pa ne. Tako je tradicionalna peka kruha postala nekakšna gonilna sila iz katere v družinski proračun priteče kar zajeten kos pogače. Darinko Vidonja so kot izjemno kuharico v domačem kraju vseskozi cenili, zato so ji svetovali, naj se začne ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. Doma so jo podprli in zdaj ima zadovoljne stranke po celem Prekmurju. Njen vsakodnevni odjemalec je prodajalna kmečkih dobrot "Šklojca", ob torkih in sobotah pa peče po naročilu, a spet večinoma za stare stranke, ki se skozi vračajo. „S peko kruha smo se na tak način rešili iz socialne stiske“, pravi Vidonjeva pri kateri je povpraševanje večje kot pa je zmogljivost njihove, po vseh standardnih urejene pekarne.
Začeti je bilo težko predvsem zaradi začetnih investicij in negotovosti o uspehu tovrstne dejavnosti. Darinki Vidonja je pri nakupu dragih aparatov pomagal tudi župan občine Puconci Ludvik Novak. Sedaj pa je nad uspešnostjo dejavnosti izjemno zadovoljna in hkrati presenečena, saj prihaja več strank kot lahko sprejme naročil. „Na kmetiji, še zlasti manjši, ki ne more biti rentabilna, je težko, In po pogovoru z Ivanko Donko z Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, sem se odločila za dopolnilno dejavnostjo. Najprej smo imeli krajšo poskusno dobo, da bi otipali trg in ugotovili ali bi peka kruha in peciva bila donosna. In ker so ljudje to sprejeli, večino sicer spečemo za prodajalno zdrave domačih hrane „Šklojca“ v Murski Soboti, nekaj pa tudi za stalne domače stranke, smo dopolnilno dejavnost tudi uradno registrirali. Uredili smo ustrezne prostore, najprej je pripravljalnica, potem peč in na koncu »trgovina« torej gotovi izdelki“, pravi Vidonjeva, ki dodaja, da danes tedensko, s pomočjo moža Ernesta, hčerke Vanje, in vnukinje Eve, speče okrog 200 kg kruha ter kakšnih 100 vrtank, kar pomeni mesečno več kot tono kruha, in če to pomnožimo z leti ni težko izračunati, je iz njihove pekarne šlo več deset tisoč kakovostnega domačega kruha.
„Vedno poudarjam besedico domači, ker vsakdo, ki pametno razmišlja o lastni prehrani ter o prehrani svoje družine, kupuje domače pridelke, torej tudi kruh. Seveda je bolj zdravo tisto, ko zakuriš drva v peči in spečeš lep dišeči kruh, še brez različnih dodatkov. Vse delamo po občutku in se nikoli ne zmotimo, ne pri tem ali je kruh dobro vzhajal, ali je peč dovolj topla ipd. Žal pa si dober domači izdelek lahko privoščijo le še tisti, ki imajo nekoliko debelejšo denarnico. In to se vidi tudi pri naših potrošnikih“, nam je povedala Darinka, čigavi kruh je tekmovanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju ter na drugih tekmovanjih prejel mnoga priznanja in nagrade. Hkrati naša sogovornica posebej poudarja eno vrsto kruha. „Vrtanek, v prekmurščini perec, je vrsta prekmurskega belega kruha, ki je iz dveh ali treh pramenov testa spleten v kito in zaključen v obliki venca. Za mene je peka vrtanka, poleg okusnega kruha, ki je za ene tudi pecivo, ohranjanje izvirnosti ljudskih običajev in kulinariko naših babic“, dodaja Darinko Vidonja.