Črnci – Glede na to, da se vse več lastnikov, predvsem ljubiteljev malih živali odloča, da svoje hišne ljubljenčke upepelijo, za kar obstajajo posebni krematoriji ter sežigalnice, niti ne preseneča, da je ureditev omenjenega krematorija prava tržna niša. Ob tem, da je zadeva potrebna, ter ne ogroža narave in okolja, ter menda ne povzroča nobenih težav bodisi sosedom ali komurkoli drugemu, in je konec koncev projekt dobro zastavljen, potem niti ne preseneča, da v Apaški dolini, kjer naj bi nastala takšna sežigalnica, nihče nima pripomb. V primerjavi z nekaterimi območji Slovenije, kjer se posamezniki, civilne iniciative in različne nevladne organizacije, z vsemi štirimi upirajo gradnjo daljnovodov, elektrarn na Muri in drugih objektov, v Apaški dolini praktično nihče, ne občina, ne naravovarstveniki, ne ljubitelji živali in ne domačini, ne nasprotuje gradnji omenjene sežigalnice.
V Sloveniji namreč takšnega objekta, kljub očitni potrebi še nimamo. Zato so se lastniki živali doslej podajali v sosednje države, predvsem v Avstrijo, kjer upepelijo njihovega ljubljenčka, bodisi psa, mačko ali karkoli drugega, čemur se je končalo življenje. Zato so je tovrsten objekt že pred nekaj leti, v občini Apače, tik ob reki Muri, zaželela podjetnica Tanja Škorjanc, lastnica Večnega zavetišča v občini Ljubljana Polje, ki je pobudo za gradnjo izkazala že v času prejšnjega župana dr. Darka Anželja. Takrat so se menda pojavili dvomi glede morebitnih negativnih posledic v naravi. In Upravna enota Gornja Radgona je dovoljenje zavrnila, ker, kot nam je povedal načelnik Marjan Potisk, ni pristojna za „državne objekte“, kamor sodijo energetski objekti, zato se je podjetnica napotila na ministrstvo. Po pridobitvi okoljevarstvenega soglasja za energetski objekt ji ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, saj se je pojavil še en dvom, in sicer o tem, ali gre za sežigalnico, krematorij ali energetski objekt. Škorjančeva je na upravno enoto podala pritožbo, vendar je slednjo kmalu zatem umaknila. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja je namreč nadaljevala na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Na ministrstvu so pred dobrim mesecem podali odločbo za izdajo gradbenega dovoljenje brez upoštevanja pripomb upravne enote. S tem so se Škorjančevi odprla vrata za pričetek gradnje prvega krematorija oz. sežigalnice za male živali na severovzhodu države. Seveda je na objektu še veliko dela, zlasti so kritične dovozne poti, ki jih bo investitorka gotovo uredila, uporabno dovoljenje pa bo moralo spet izdati ustrezno ministrstvo in ne UE.
Ko gre za Občino Apače so odgovorni prepričani, da negativnih vplivov na okolje ni. Zadevo so namreč obravnavali tudi člani odbora za okolje in prostor v občini Apače. “Po določenih dvomih, ki so se pojavili v začetku glede škodljivih posledic v okolju, smo si delovanje podobnega objekta v sosednji Avstriji ogledali od bližje. Po videnem naj ne bi bilo nekih negativnih vplivov na okolje, tako, da jaz tukaj ne vidim problema. Mi bomo tudi v prihodnje budno spremljali izvedbo in postopke pri gradnji sežigalnice oz. krematorija za male živali. V primeru postopkovnih nepravilnosti bomo uporabili pravna sredstva, ki so nam na voljo, zaenkrat pa se za ta korak nismo odločili in nimamo nič proti gradnji”, nam je pojasnil apaški župan Franc Pižmoht, ki dodaja, da je lastnica zemljišča dobila gradbeno dovoljenje (pod gradbeno dovoljenje so podpisani kar trije zaposleni na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, Tanja Šebek Šušteršič, Helena Čebašek in Sandi Rutar kot vodja sektorja za gradbeništvo), s čimer je pot za gradnjo krematorija odprta.
Zanimivo je, da sama ideja o dostojnem pokopu in upepelitvi hišnih ljubljenčkov nikomur ni sporna. Prav gotovo pa se o tem lahko prepričamo že v sosednji Avstriji, kjer je takšen način podjetništva in skrbi za pokop hišnih ljubljenčkov že dolgoletna praksa. Torej ni sporna tudi ponudba lastnika zemljišča Draga Rantaše iz Apač, ki je ponudil prostore v objektu na svojem zemljišču. Gradnja krematorija pa, poleg ministrstvu, občini in seveda podjetnici, ni sporno niti domačinom iz Apaške doline. „Boljše je, če se nekaj naredi v teh objektih, saj je vse boljše, kot da objekti propadajo in kazijo okolico. To ni lepa slika za mnoge mimoidoče turiste zlasti iz sosednje Avstrije. Sedaj bo boljše in vsi podpiramo, da se je našel nekdo, ki bo zadevo uredil“, je jasen en prvih sosedov novega krematorija, Robert Klančar, ki je vrsto let tudi sam delal na okoliških kmetijskih površinah. Podobno meni tudi velika ljubiteljica živali in predsednica TD Čemaž Apaške doline, Marija Krstič, ki je desetletja živela in delala v Avstriji in ji zadeva ni nova. „Tudi mi se prizadevamo ohraniti našo naravo lepo in čisto, čemur lahko prispeva tudi tovrstni krematorij. Ob tem pa se olajša trpljenje pravim ljubiteljem živali, da se morajo posloviti od svojih ljubljenčkov. V tem primeru pa lahko po svoji želji, imajo žaro celo doma“, prav Krstičeva. Prepričljiv je tudi Jože Kovač, ljubitelj živali in upokojeni podjetnik, ki trdi, da vse kar se dogaja koristi. „Če bo nekdo pripeljal svojo pokojno žival na sežig, bo nekje tukaj popil kavo ali kaj pojedel. Morebiti bo kaj kupil v bližnji trgovini..., torej vsakdo bo imen nekakšno korist. Slabih strani pa tukaj sploh ne vidim“, pravi Kovač.