Evropska komisija je v zadnji številki Uradnega lista EU objavila registracijo sira Mohanta, ki tako je že osemnajsti slovenski proizvod, ki je uradno registriran in zaščiten v EU. Mohant se izdeluje na omejenem geografskem območju, ki se nahaja v osrčju Julijskih Alp. Ime Mohant se je pojavilo že v 18. stoletju, kar potrjujejo številni pisni in ustni viri. Je mehki sir belkasto rumene, bež ali svetlo maslene barve, proizveden iz surovega kravjega mleka. Zanj sta značilna močno izražen vonj ter pikanten okus, ki lahko tudi nekoliko greni. Vonj in okus sira sta lahko za marsikoga celo odbijajoča, vendar sta značilna za Mohant in zato mu pravijo tudi posebnež med siri. Na njegov vonj, okus in teksturo pomembno vpliva tudi tradicionalni postopek proizvodnje, po katerem se Mohant proizvaja še danes. Sir Mohant je sicer tradicionalni sirarski izdelek v naseljih in na nekaterih planinah v Bohinju. Zaradi svojevrstnega, rahlo ostrega in grenkega okusa ter vonja je zelo drugačen od drugih slovenskih sirov in kulinarična posebnost tega območja. Etnolog Ložar je zapisal, da gre pri pripravi sira Mohant za starodavno obliko sirarstva. V današnjem času je izdelava sira Mohant pomembna predvsem v kmečkem gospodarstvu, turizmu in kulinarični ponudbi Bohinja. Ohranjanje znanja o njegovi izdelavi in uporabi je izrednega pomena za predstavitev, ohranjanje in izboljševanje stanja kulturne dediščine Bohinja in Triglavskega narodnega parka. Za tradicionalni postopek sta značilni predvsem dve fazi: faza, ko sirno zrno po fazi sušenja pustijo, da se usede na dno, in faza zorenja v »dežah« (posebnih posodah), kjer zagotavljajo anaerobne pogoje zorenja Mohanta. Med zorenjem pride do razgradnje beljakovin do aminokislin. Pri tem se sprošča plin, zato postane sir mazav, pridobi pa tudi specifičen vonj in okus.
Sicer pa, že v letu 1993 je v EU pričela veljati zakonodaja, ki zagotavlja zaščito kmetijskih pridelkov oziroma živil, pridelanih ali predelanih znotraj določenih geografskih območij ali narejenih po tradicionalnem receptu ali tradicionalne sestave. Omenjeni proizvodi se od sorodnih razlikujejo po določenih značilnostih glede proizvodnje ali sestave, upoštevati se morajo predpisana pravila proizvodnje, proizvod pa je podvržen tudi strogi dodatni kontroli certifikacijskega organa. Pred Mohantom je pri Komisiji bilo registriranih 17 slovenskih proizvodov: Estra deviško oljčno olje Slovenske Istre, Nanoški sir, Kočevski gozdni med, Tolminc, Bovški sir, Kraški med (vsi z zaščiteno označbo porekla - ZOP); Prleška tünka, Zgornjesavinjski želodec, Šebreljski želodec, Ptujski lük, Kraški pršut, Kraški zašinek, Štajersko prekmursko bučno olje, Kraška panceta (vsi z zaščiteno geografsko označbo - ZGO); Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi, Prekmurska gibanica (vsi z zajamčeno tradicionalno posebnostjo – ZTP).