Izjemno prijetno, predvsem diamantno, biserno, zlato..., je bilo tik pred letošnjimi prazniki, v prostorih gradu v Murski Soboti, kjer se je trlo ljubiteljev biserov, dragih kamnov in sploh nakita, predvsem pa prijateljev in poslovnih partnerjev znane soboške družine Mandić. Ob 40. obletnici Zlatarstva Mandić so namreč na posebni slovesnosti, katere sta se poleg številnih gostov od blizu in daleč udeležila tudi predsednik OZS Branko Meh in soboški župan, dr. Aleksander Jevšek, poleg predstavitve dolgoletnega dela v tem družinskem podjetju, pripravili tudi razstavo biserov, dragih kamnov in vsega povezanega z Zlatarstvom Mandić, vse od leta 1975, do sedaj, ko se je prav pred dnevi upokojil začetnik zlatarske dinastije Mandićevih, Vlado. Njegovo direktorsko mesto, na čelu podjetje pa je prevzela hčerka Mojca. Kljub upokojitvi bo Vlado še v naprej pomagal in predvsem svetoval, saj ne gre prezreti, da je prav on eden prvih, ki je v Sloveniji opravili mojstrski izpit, ob tem se je izobraževal tudi na drugih področjih povezanih z zlatarstvom.

Poleg predstavitve delo v zlatarstvu, ter kot pravijo, najlepših lepot, ki jih narava lahko podari človeku, so Mandićevi na tokratni razstavi predstavili tudi družinski nakit in „vse kar so izbrskali po različnih kotih“, tako da je razstava bila samo za ogled brez možnosti nakupa. V svojem pozdravnem nagovoru je Vlado Mandič med drugim dejal, da se je v minula štiri desetletja izplačalo izobraževati in delati v zlatarstvu. Bilo je vzponov in padcev, in spet vzponov, ki so prevladovali. „40 let je za mano in čez naslednjih štirideset let vas vse ponovno vabim na srečanje, kjer bomo videli kako bo takrat“, je nekoliko duhovito povedal Vlado Mandič, ki je dodal, kako se pravzaprav tudi danes izplača kupovati zlato, a le kot dolgoročno naložbo, ne pa v zaslužek čez noč. Na prireditvi, kjer sta prisotne, poleg članov domače družine, pozdravila tudi župan MO Murska Sobota, dr. Aleksander Jevšek ter prvi mož slovenske obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh, sta za glasbene vložke skrbeli članici Dua Katara (Katarina Šebök in Tara Jug). Razstava je sicer potekala samo kratek čas, dokler je bilo varno, potem pa je vse skupaj bilo pospravljeno in je končalo na varnem. Ob robu zanimivega dogajanja smo izvedeli, da se je Mandič, kot eden najstarejših zlatarjev v Murski Soboti in širše najprej šolal v Celju, nato pa še malo dopolnjeval v Ljubljani. Hitro se je prvi iz rodbine Mandić, že kot dvajsetletnik odločil za obrt in mu je uspelo. Pridobil je zaupanje Sobočanov, Prekmurcev, Prlekov, ter ljubiteljev nakita iz drugih delov Slovenije ter tudi iz tujine, tako da mu ni žal za svojo odločitev. Brez znanja in vizije mu gotovo ne bi uspelo, toda Mandič je vedel kaj želi in kaj dela. Po štiridesetih letih v zlatarstvu je obrt v dobri kondiciji prepustil hčerki Mojci, vesel pa je, da so ves ta čas veliko vlagali in tako so postali en izmed največjih petih slovenskih izdelovalcev zlatega nakita, sodijo pa tudi med tri najbolje opravljene delavnice. Prevzeti takšno vpeljano obrt pa je velik izziv za hčerko Mojco, ki je sicer diplomirala ekonomijo. V družini Mandić so prepričani, da bo „največji proizvajalec nakita v Pomurju že naprej Zlatarstvo Mandić“, tudi pod vodstvom nove mlade direktorice. Ne smemo namreč prezreti, da jabolko ne pade daleč od drevesa, a Vlado Mandič je začel z zlatarsko dejavnostjo pred 40. leti kot eden najmlajših zlatarjev v takratni Jugoslaviji. In danes velja omenjeno zlatarstvo za enega najbolj cenjenih in vrhunskih zlatarjev v Sloveniji, ki je uspelo ohraniti dejavnost kljub kriznim časom in konkurenci trgovcev.

Mimogrede pa, ne smemo prezreti, da je Vlado Mandić že tretji mandat tudi predsednik stanovske organizacije Območne obrtno podjetniške zbornice Murska Sobota. Moti ga, da država upokojenim obrtnikom ne dovoli delati po 40. letu, profesorji, doktorji in mnogi drugi pa lahko. „Nismo enakopravni državljani“, poudarja Mandić, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da za obrtništvo kljub vsemu ni zime in verjame, da bo tudi njegovo zlatarstvo nadaljevalo uspešno pot, katero je sam začrtal.