Po dobrem desetletju priprav in dobrih treh letih izgradnje ter preizkusa, je svojemu namenu predana centralna čistilna naprava (ČN) občine Gornja Radgona. Tako je Gornja Radgona končala enega izmed najobsežnejših in najpomembnejših projektov v svoji zgodovini. Eno največjih pomurskih in največjo radgonsko investicijo, sofinancirano z evropskim denarjem, ki je pod streho že dobrega pol leta, so v navzočnosti številnih gostov z obeh bregov reke Mure, s simboličnim rezanjem traku, namenu predali ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, župan Stanislav Rojko in direktor Komunale Radgona Zlatko Erlih. Sodobno urejena in opremljena ČN pri Lisjakovi strugi, je skupaj z delom kanalizacijskega sistema po mestu in okolici, vredna skoraj 11 milijonov evrov.

Radgonski župan Stanislav Rojko je na otvoritvi izpostavil zahtevnost in pomembnost projekta tako za občino kot za občanke in občane ter omenil nadaljnje korake pri celovitem urejanju odpadnih voda v občini Gornja Radgona. Poudaril je, da čaka občino na tem področju še veliko dela, saj velik del gospodinjstev v odročnih krajih ni priključeno na kanalizacijski sistem. Zahvalil se je sodelujočim ministrstvom za njihovo pomoč in podporo. Ministrica Majcnova je zadovoljna, da je denar namenjen za pomemben ekološki objekt, direktor Komunale Radgona, ki bo upravljala s ČN, Zlatko Erlih pa je obljubil, da bodo zaupano nalogo opravljali po najboljših močeh, predvsem pa je zagotovil, da bo Mura poslej iz Gornje Radgone tekla bistveno čistejša. Otvoritev ČN, katero je povezovala mag. Norma Bale, so popestrili otroci Vrtca Manka Golarja Gornja Radgona s prisrčnim glasbenim nastopom. Po prerezu traku, pa je sledil še ogled nove radgonsk pridobitve s strokovnim vodenjem.

Sicer pa, Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Mure (2. sklop) – Občina Gornja Radgona« tudi sploh predstavlja prispevek k reševanju problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja reke Mure ter s tem prispevek k zaščiti vodnih virov. V sklopu projekta je bila izvedena izgradnja manjkajoče komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode v Občini Gornja Radgona, ki je vključevala izgradnjo kanalizacijskega sistema v aglomeraciji ID 3064 Gornja Radgona in izgradnjo komunalne čistilne naprave Gornja Radgona. Po zaključku projekta je ta aglomeracija 96,61 % opremljena z odvajanjem in čiščenjem. Projekt se je začel izvajati leta 2013 in je bil zaključen konec leta 2015. Vrednost celotne operacije je znašala 10.252.103,40 EUR in jo je delno financirala EU iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«. Prispevek EU je znašal 85 % javno upravičenih stroškov, lastna udeležba RS je znašala 15 % javno upravičenih stroškov.

Projekt je bil izveden z namenom izgraditve ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja, s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje v aglomeracijah, katerih obremenitev je večja od 2.000 PE. Projekt je obsegal izgradnjo 9.074,50 m ločenega kanalizacijskega sistema, treh črpališč, treh regulacijskih objektov in enega zadrževalnika ter izgradnjo centralne ČN Gornja Radgona s kapaciteto 8.800 PE. S tem je bil dograjen in razširjen primarni kanalizacijski sistem s kanali in objekti primarnega pomena. Osnovni namen izgradnje kanalizacije je bil povezati obstoječe kanalizacijske vode ter izvesti kanalizacijsko omrežje na predelu, kjer tega še ni bilo ter tako omogočiti objektom priključitev na kanalizacijsko omrežje, same komunalne vode pa nato speljati do lokacije v okviru projekta zgrajene čistilne naprave.

Socialno-ekonomski cilji, ki so se s projektom uresničili so: Zmanjšanje onesnaževanja vodnih teles in tal (zmanjšanje emisij v površinske in podzemne vode ter tla bo pozitivno vplivalo na stanje okolja, predvsem občutljivih in naravovarstveno pomembnih ekosistemov in s tem na biodiverziteto); zmanjšanje nevarnosti za zdravje (zmanjšanje nekontroliranih izpustov potencialno okužene vode, varovanje vodnih virov); pozitiven vpliv na razvoj regije (povečanje kakovosti življenja in izboljšanje okoljskih parametrov bo pozitivno vplivalo na privlačnost regije, možen bo razvoj turizma, kar bo povečalo zaposlitvene možnosti in posledično priseljevanje v regijo, predvsem v območja, ki so bila zdaj zaradi neurejenih možnosti za odvajanja odpadne vode manj privlačna).