Polepšali in razširili so Zdravstveni dom Gornja Radgona
- 08.02.2016
Za novo fasado in nekaj novih prostorov je ZD Gornja Radgona namenil nad 200 tisočakov.
Zdravstveni dom Gornja Radgona je obnovil fasado, saj je bila dosedanja stara stara toliko kot sam objekt, tega pa so zgradili leta 1965 oziroma prizidek leta 1978. Naložba spada v sklop načrtovane energetske sanacije, v tem okviru pa so že pred tem zamenjali vsa okna in garažna vrata, sedaj pa so namestili še žaluzije. Prihranek energije na letni ravni naj bi sedaj po izračunih znašal 13 tisoč evrov. Zdravstveni dom se je na obnovitvena dela pripravljal že v letu 2014, vendar so želeli v sklopu te sanacije izvesti še dve manjši naložbi, in sicer zgraditi prizidek za izolirni prostor za potrebe otroškega in šolskega dispanzerja ter nadzidavo nad delom prostorov dispanzerja za medicino dela, v katerem bi dobili prostor za shranjevanje kartotek in čajno kuhinjo za potrebe zobne ambulante. Prav zaradi teh dodatnih preureditev, ki so stale 48 tisoč evrov, se je začetek del zaradi pridobivanja dodatnih dovoljenj nekoliko preložil.
Obnova fasade je stala skoraj 120 tisoč evrov, sto tisoč evrov pa vsa druga gradbena dela in stavbna oprema. Naložbo je v glavnem financiral javni zavod, občine ustanoviteljice, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Apače in Radenci, pa so sodelovale pri financiranju prizidave izolirnice in nadzidave za potrebe zobne ambulante. Gradbena dela so se uradno začela 1. oktobra, izvajalec, podjetje Ges, gradbeništvo, energetika, sanacije iz Rogaške Slatine, pa jih je dokončala konca lanskega novembra. Z dokončanjem teh gradbenih del novih večjih naložb v prostore in energetsko sanacijo ne načrtujejo, saj so predlani že namestili toplotno črpalko za potrebe zdravstvene postaje v Apačah in lani jeseni enako še za zdravstveno postajo pri Sv. Juriju Ob Ščavnici, vrednost posamezne naložbe pa je bila okoli 12 tisoč evrov.
„Naša glavna želja je bila, da poskrbimo za varčevanje energije za ogrevanje prostorov. V ta namen smo pristopili k obnovi fasade, katero smo obdali z 16 cm debelim slojem stiropora. Za to smo odšteli 145.000 evrov. Še pred tem smo leto prej, 2014 vgradili nova termoizolacijska okna. Ob ureditvi izolacijske fasade smo še naredili nekaj nadzidkov. Prostori bodo namenjeni za izolirnico za paciente, za potrebe zobne ambulante in dispanzer za ženske. Za te namene smo namenili 50.000 evrov. V program varčevanja z energijo smo vključili tudi postavitev toplotnih črpalk v Zdravstvenih postajah v Apačah in pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Poskrbeli smo tudi za nabavo nekaj opreme. Tako smo nabavili dve novi reševalni vozili, za kar smo odšteli 85.000 evrov. Nabavili smo ultrazvočni aparat, ki je namenjen dispanzerju za ženske, za ultrazvočni pregled dojk in trebušnih organov. Obnovili smo tudi kabine za pacientke v dispanzerju za ženske. Nabavili smo tudi nekaj opreme za čakalnice, ki bo prispevala k boljšem počutju pacientov, ki obiskujejo naše ambulante. Moram povedati, da smo večino denarja, ki smo ga vložili v te investicije, zbrali sami, lahko bi dejal, privarčevali. Pri realizaciji vsega naštetega so nam s sredstvi pomagale tudi občine Apače, Sv. Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona. Brez njihove pomoči bi ne mogli speljati tako obsežnega projekta. Namen vsega tega je, da se bo izboljšala organizacija dela, dosegla večja strokovnost, ter tudi boljše počutje zaposlenih in pacientov“, je povedal direktor ZD Gornja Radgona, Joža Primožič, dr. med.
Sicer pa, mesto Gornja Radgona naj ni že nekoč imelo bolnišnico, kar nakazuje najstarejša zgradba v mestu, imenovana »Burger Špital«. Razumljivo je, da to ni bila bolnišnica kakršne poznamo danes. Bila pa je zagotovo zdravstvena ustanova. Sodeč po velikosti zgradbe, ki je bila za tiste čase velika, je vseeno nekaj pomenila. V mestu Gornja Radgona so skozi čas delovali številni zdravniki, ki so skrbeli za zdravje prebivalcev mesta in širše okolice. Javno organizirano zdravstvo je bilo ustanovljeno po 2. svetovni vojni, ko se je zdravstvo razširilo, predvsem po zaslugi dostopa zdravstvenega varstva večjemu delu prebivalstva, ki je bilo z zaposlitvijo zavarovano in bilo deležno brezplačnega zdravljenja. Vse to je narekovalo k večji organiziranosti zdravstva, ter tudi potreba po izgradnji objektov, kjer so delovale ambulante. V Gornji Radgoni so delovale ambulante in lekarna na različnih lokacijah. Prav zato je bila želja zdravstvenih delavcev, da bi dobile te dejavnosti skupno streho. Tako so se v letu 1965 preselili v zgradbe v kateri še danes deluje ZD Gornja Radgona. V njem je danes skoncentrirana vsa zdravstvena dejavnost, ki jo izvaja in nudi ZD Gornja Radgona. Iz zgradbe se je pred leti le izselila lekarna, ki je dolga leta delovala v desnem traktu zgradbe. Zgradba je bila vse do lani deležna nekaterih predelav in dozidav, kakor so pač narekovale potrebe zdravstvene dejavnosti.
ZD Gornja Radgona je v svojih letih obstoja, v njem je zaposleno okrog 100 zaposlenih, zelo napredoval, saj lahko nudi zdravstveno oskrbo na številnih področjih. Danes delujejo v okviru ZD številne zdravstvene dejavnosti, kot so: Ambulante splošne medicine, Dispanzer za medicino dela, Dispanzer za pljučne bolezni, Diabetološka posvetovalnica, Otroško šolski dispanzer, Dispanzer za ženske, Zobna ambulanta za odrasle, Šolska zobna ambulanta, Ortodontija, Parodontologija, Reševalna služba, Patronaža, Klinični laboratorij, Psihohigiena – klinični psiholog in logoped... Praviloma 3-4 krat mesečno se opravlja tudi ultrazvok abdomna. Ob tem še v prostorih ZD delujeta dve zdravstveni dejavnosti, ki nista v organizaciji doma. Dvakrat mesečno deluje ortopedska ambulanta, v kateri deluje zdravnik ortoped iz SB Murska Sobota in po istem principu deluje 2x mesečno tudi kirurška ambulanta, ki pa jo opravlja zasebna kirurška ambulanta iz Moravskih Toplic - OLIVIER«S d.o.o.. V zavodu so sicer ponosni tudi na to, da na območju štirih občin katere pokrivajo imajo na razpolago kar 22 avtomatskih defibrilatorjev, s katerimi lahko vsakdo pomaga pri morebitnem zastoju srca...
ZD Gornja Radgona, katerega sestavni del sta Zdravstveni postaji v Sv. Juriju ob Ščavnici in Apačah, že štiri leta vodi direktor Joža Primožič, dr. med., ki ob tem opravlja delo splošnega – družinskega - zdravnika v ZP Apače. Gotovo tudi to, da direktor ob vodenju ZD, dela kot splošni zdravnik, prispeva k varčevanju.
Obnova fasade je stala skoraj 120 tisoč evrov, sto tisoč evrov pa vsa druga gradbena dela in stavbna oprema. Naložbo je v glavnem financiral javni zavod, občine ustanoviteljice, Gornja Radgona, Sv. Jurij ob Ščavnici, Apače in Radenci, pa so sodelovale pri financiranju prizidave izolirnice in nadzidave za potrebe zobne ambulante. Gradbena dela so se uradno začela 1. oktobra, izvajalec, podjetje Ges, gradbeništvo, energetika, sanacije iz Rogaške Slatine, pa jih je dokončala konca lanskega novembra. Z dokončanjem teh gradbenih del novih večjih naložb v prostore in energetsko sanacijo ne načrtujejo, saj so predlani že namestili toplotno črpalko za potrebe zdravstvene postaje v Apačah in lani jeseni enako še za zdravstveno postajo pri Sv. Juriju Ob Ščavnici, vrednost posamezne naložbe pa je bila okoli 12 tisoč evrov.
„Naša glavna želja je bila, da poskrbimo za varčevanje energije za ogrevanje prostorov. V ta namen smo pristopili k obnovi fasade, katero smo obdali z 16 cm debelim slojem stiropora. Za to smo odšteli 145.000 evrov. Še pred tem smo leto prej, 2014 vgradili nova termoizolacijska okna. Ob ureditvi izolacijske fasade smo še naredili nekaj nadzidkov. Prostori bodo namenjeni za izolirnico za paciente, za potrebe zobne ambulante in dispanzer za ženske. Za te namene smo namenili 50.000 evrov. V program varčevanja z energijo smo vključili tudi postavitev toplotnih črpalk v Zdravstvenih postajah v Apačah in pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Poskrbeli smo tudi za nabavo nekaj opreme. Tako smo nabavili dve novi reševalni vozili, za kar smo odšteli 85.000 evrov. Nabavili smo ultrazvočni aparat, ki je namenjen dispanzerju za ženske, za ultrazvočni pregled dojk in trebušnih organov. Obnovili smo tudi kabine za pacientke v dispanzerju za ženske. Nabavili smo tudi nekaj opreme za čakalnice, ki bo prispevala k boljšem počutju pacientov, ki obiskujejo naše ambulante. Moram povedati, da smo večino denarja, ki smo ga vložili v te investicije, zbrali sami, lahko bi dejal, privarčevali. Pri realizaciji vsega naštetega so nam s sredstvi pomagale tudi občine Apače, Sv. Jurij ob Ščavnici, Radenci in Gornja Radgona. Brez njihove pomoči bi ne mogli speljati tako obsežnega projekta. Namen vsega tega je, da se bo izboljšala organizacija dela, dosegla večja strokovnost, ter tudi boljše počutje zaposlenih in pacientov“, je povedal direktor ZD Gornja Radgona, Joža Primožič, dr. med.
Sicer pa, mesto Gornja Radgona naj ni že nekoč imelo bolnišnico, kar nakazuje najstarejša zgradba v mestu, imenovana »Burger Špital«. Razumljivo je, da to ni bila bolnišnica kakršne poznamo danes. Bila pa je zagotovo zdravstvena ustanova. Sodeč po velikosti zgradbe, ki je bila za tiste čase velika, je vseeno nekaj pomenila. V mestu Gornja Radgona so skozi čas delovali številni zdravniki, ki so skrbeli za zdravje prebivalcev mesta in širše okolice. Javno organizirano zdravstvo je bilo ustanovljeno po 2. svetovni vojni, ko se je zdravstvo razširilo, predvsem po zaslugi dostopa zdravstvenega varstva večjemu delu prebivalstva, ki je bilo z zaposlitvijo zavarovano in bilo deležno brezplačnega zdravljenja. Vse to je narekovalo k večji organiziranosti zdravstva, ter tudi potreba po izgradnji objektov, kjer so delovale ambulante. V Gornji Radgoni so delovale ambulante in lekarna na različnih lokacijah. Prav zato je bila želja zdravstvenih delavcev, da bi dobile te dejavnosti skupno streho. Tako so se v letu 1965 preselili v zgradbe v kateri še danes deluje ZD Gornja Radgona. V njem je danes skoncentrirana vsa zdravstvena dejavnost, ki jo izvaja in nudi ZD Gornja Radgona. Iz zgradbe se je pred leti le izselila lekarna, ki je dolga leta delovala v desnem traktu zgradbe. Zgradba je bila vse do lani deležna nekaterih predelav in dozidav, kakor so pač narekovale potrebe zdravstvene dejavnosti.
ZD Gornja Radgona je v svojih letih obstoja, v njem je zaposleno okrog 100 zaposlenih, zelo napredoval, saj lahko nudi zdravstveno oskrbo na številnih področjih. Danes delujejo v okviru ZD številne zdravstvene dejavnosti, kot so: Ambulante splošne medicine, Dispanzer za medicino dela, Dispanzer za pljučne bolezni, Diabetološka posvetovalnica, Otroško šolski dispanzer, Dispanzer za ženske, Zobna ambulanta za odrasle, Šolska zobna ambulanta, Ortodontija, Parodontologija, Reševalna služba, Patronaža, Klinični laboratorij, Psihohigiena – klinični psiholog in logoped... Praviloma 3-4 krat mesečno se opravlja tudi ultrazvok abdomna. Ob tem še v prostorih ZD delujeta dve zdravstveni dejavnosti, ki nista v organizaciji doma. Dvakrat mesečno deluje ortopedska ambulanta, v kateri deluje zdravnik ortoped iz SB Murska Sobota in po istem principu deluje 2x mesečno tudi kirurška ambulanta, ki pa jo opravlja zasebna kirurška ambulanta iz Moravskih Toplic - OLIVIER«S d.o.o.. V zavodu so sicer ponosni tudi na to, da na območju štirih občin katere pokrivajo imajo na razpolago kar 22 avtomatskih defibrilatorjev, s katerimi lahko vsakdo pomaga pri morebitnem zastoju srca...
ZD Gornja Radgona, katerega sestavni del sta Zdravstveni postaji v Sv. Juriju ob Ščavnici in Apačah, že štiri leta vodi direktor Joža Primožič, dr. med., ki ob tem opravlja delo splošnega – družinskega - zdravnika v ZP Apače. Gotovo tudi to, da direktor ob vodenju ZD, dela kot splošni zdravnik, prispeva k varčevanju.
Zadnje novice
