Potem ko se je dolgoletni direktor Kmetijske zadruge Gornja Radgona, ki je mimogrede tudi župan občine Radenci, Janez Rihtarič odločil za upokojitev, je Upravni odbor zadruge, katere predsednik je Jožef Bračko, že izbrala njegovega naslednika. S 1. januarjem 2013 bo namreč vodstvo ene večjih in uspešnejših tovrstnih zadrug prevzel njegov sin Danilo Rihtarič, ki je bil soglasno izbran izmed osmih prijavljenih kandidatov. Ker je mlajši Rihtarič direktor Kmetijstva Črnci, ki je v 50 odstotni lastnini KZ Radgona (drugo polovico obvladuje Tovarna močnih krmil Črnci), bodo morali izbrati novega vodjo Kmetijstva Črnci. Novi direktor KZ Radgona Danilo Rihtarič in predstavnik drugega solastnika TMK Črnci pa bosta prokurista v Kmetijstvu Črnci, ki bo pomladi na opuščeni farmi v Podgradu oživel prašičerejo. Tako je gotovo, da ne bodo vzdržale govorice, kako bo novi direktor zadruge hkrati tudi direktor Kmetijstva Črnci. Prav tako nam je Janez Rihtarič potrdil, da on ne bo postal profesionalni župan občine Radenci, temveč se bo upokojil, župansko funkcijo pa bo, enako kot doslej, opravljal neprofesionalno.
KZ Radgona, ki pokriva območje štirih občini (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici) na območju upravne enote Gornja Radgona, se je v zadnjih nekaj let razširila tudi na območje zahodnega Goričkega ter osrednjega dela Prekmurja. V letu 2011 je zadruga v eni živilski trgovini sedmih oskrbnih centrih na radgonskem območju ter šestih tovrstnih centrih v Prekmurju, z odkupom tržnih presežkov in živine s področja kmetijstva ter s storitveno dejavnostjo sušilnice in silosov ustvarila 26.222.655 evrov prihodkov. Tako se je, v primerjavi z letom poprej rast prihodkov povečala za dobro petino, kar je ocenjeno kot izjemen dosežek. Po prepričanju direktorja Janeza Rihtariča je bila njihova odločitev od nakupu KZ Martjanci v občini Moravske Toplice, ki je šla v stečaj, pravilna odločitev, kar je že v prvem poslovnem letu prineslo pozitivne poslovne učinke. Leto 2011 jim je prineslo tudi dobre in kakovostne pridelke, pa tudi cene proizvodov so se nekoliko popravile, čeprav so se hitro dvigovale tudi cene reprodukcijskega materiala posebej rast stroškov energije.
„V Gornji Radgoni se zavedamo zadružnega poslanstva: smo praviloma neprofitna organizacija, ki skrbi predvsem za korist svojih članov. Z združevanjem nabav in prodaj dosegamo boljše pogoje, ki jih prenašamo na vse kmete. Skupaj gradimo takšno zadrugo, ki bo odprta in poštena do vseh, saj nam le to daje dolgoročno jamstvo za obstoj“, pravi Janez Rihtarič, ki je prepričan, da se člani zadruge (uradno jih je 247 s članskim deležem 1.070 €) kakor tudi drugi kmetje, s katerimi KD Radgona sodeluje, še vedno premalo zavedajo prednosti, ki jih nudi zadruga. „Če bi vsi omenjeni vso proizvodnjo in nakup reprodukcijskega materiala opravljali preko naše zadruge bi bili lahko oboji še uspešnejši. Potem bi članom nudili še boljše pogoje“, dodaja Janez Rihtarič.
Kazalniki odkupa so v vseh panogah, razen pri prašičereji in oljni ogrščici, nad pričakovanju. Odkup najpomembnejših poljščin, koruze in pšenice je bil lani v primerjavi z letom 2010 višji za 67 oz. 32 odstotkov, pri grozdju in teletih pa beležijo 61-odstotno rast odkupa. Skrbi jih uvoz pujskov za nadaljnje pitanje iz Nemčije, namesto, da bi jih „proizvajali“ sami v svoji farmi v Podgradu, kjer bi vse skupaj bilo bistveno ceneje. Zato je Rihtarič prepričan, da bodo že prihodnjo pomlad pognali farmo v Podgradu, kjer naj bi bilo 750 plemenskih svinj, ki bi letno skotile okrog 15.000 pujskov za nadaljnjo rejo. In tako ne bo potrebno uvažanje iz Nemčije, od koder so leta 2011 kupili 12.587 pitancev. Tako naj bi iz Podgrada imeli dovolj kakovostnih in cenejših domačih pujskov za potrebe jej svojih članov. Sicer je KZ Radgona lani odkupila še 17.430 spitanih prašičev; 11,571 milijona litrov mleka, 5056 ton pšenice, 192 ton oljne ogrščice, 6894 ton koruze, 1621 ton grozdja...
Predsednik zadruge Jožef Bračko, ki je po novem tudi regijski predstavnik v zadružni zvezi Slovenije, pa opozarja na plačilno nedisciplino, ki jo „najbolj čutijo zadruge kmetje, delavci in tisti, ki želijo v tej državi narediti korak naprej“. Po njegovem prepričanju je zadruga s svojim dobrim sodelovanjem na terenu kmetov servis, in če so kmetje v težavah, je v težavah tudi zadruga.