Ormož - Največji slovenski vinar in največji izvoznik vina družba PF Jeruzalem Ormož je zaradi vremensko neugodnih razmer letos pridelal skoraj polovico manj grozdja, kot so ga načrtovali še tik pred trgatvijo. Kot je povedal direktor družbe Mitja Herga, se je slabša letina poznala predvsem pri poznih sortah, kljub vsemu so s kakovostjo zadovoljni. V P&F Jeruzalem Ormož so letos s 350 ljudmi potrgali 460 hektarjev vinogradov oz. dobrih 2.000 ton grozdja, kar je 46 odstotkov manj od pričakovanega. Posledično zaradi slabe letine, ki jo je diktiralo vreme, so imeli tudi manjši odkup, ki je znašal 45 odstotkov manj oz. 1.500 ton grozdja. »Skupaj smo dobili 3.500 ton grozdja, to je 2.5 milijonov litrov vina letnika 2014, za katerega lahko rečem, da bo ta letnik svež, živahen, lepo sortno izražen in nekoliko lahkotnejši,« je povedal direktor P&F Jeruzalem Ormož Mitja Herga, ki je poleg ocenitve letošnje trgatve, spregovoril tudi o nadaljnjih načrtih ter izvozu v tujino.
Tako je Herga poudaril, da so količine bistveno manjše od lanskih, čeprav jim prodaja v podjetju zelo uspešno narašča. »Pri obstoječih kupcih ne bo težav, bomo pa imeli omejitve pri novih trgih. Trenutno imamo na razpolago 7 milijonov steklenic, kar mora biti na voljo do februarja leta 2016, zato bomo marsikje morali omejevati prodajo.« Sicer pa od tujine za njih ostaja najpomembnejši trg Nemčija (približno 46 odstotkov), kjer so do sedaj prodali že več kot 2 milijona litrov vina, na drugem mestu je Slovenija (23 odstotkov), sledijo pa Nizozemska, Velika Britanija, Poljska in Hrvaška. Izvažajo sicer v 24 držav sveta s 77 odstotki. Direktor Herga je dejal še, da so se cene grozdja gibale od 42 do 72 centov oz. v povprečju 54 centov na kilogram. Cena je bila vzpostavljena skupaj v dogovoru z vinogradniki. „Začetek trgatve je sicer bil lep in kakovostno spodbuden, tako da so rane in srednjepozne sorte količinsko sprejemljive, več izpada pa je med poznimi sortami. To velja zlasti za šipon, chardonnay in traminec, kjer smo doživeli kar 70-odstotni izpad“, je pojasnil prvi mož prleške kleti, ki dodaja, da je „letnik 2014 izrazito svež, živahen, s tipično stopnjo aromatike, nekoliko lahkotnejši, kar je posledica nižjih sladkornih stopenj, a zato zelo piten“.
Vzrokov za manjši pridelek je več, v glavnem vremenskih. Leto je bilo za vinogradnike nenavadno, saj je trta začela poganjati že marca, kar tri tedne prej kot ponavadi, zato so se maja bali, da bo trgatev že okoli 10. avgusta. Moker julij in avgust, pa tudi september, so na pridelek še dodatno vplivali. Narava je po besedah direktorja pokazala moč, proti njej se ne da boriti, zato so glede na pogoje zadovoljni tako s količino kot kakovostjo. Sicer pa bo izpad pridelka gotovo imel vpliv na poslovanje družbe. V ormoški in ljutomerski kleti imajo ta trenutek do februarja 2016 za prodajo na voljo sedem milijonov steklenic vina, zato bodo morali dobavo dobro porazdeliti. Za obstoječe kupce težav ne bo, bodo pa nekoliko omejeni pri morebitnih novih kupcih. Zaradi povečanega povpraševanja po vinu na nekaterih trgih naslednje leto pričakujejo dvig cen, a Herga zagotavlja, da slovenskega potrošnika bistvenih sprememb ne bo, saj so ceno na litrskem segmentu letos že dvignili v povprečju za 18 odstotkov.
Po lanskih zdrahah glede poplačila kooperantov preko zdaj že propadle ormoške kmetijske zadruge so letos prvič sodelovali s ptujsko. Sodelovanje se je po besedah Herge izkazalo kot uspešno, še posebej, ker je bil letnik zahteven, zaradi česar je morala biti komunikacija še boljša. Preko Kmetijske zadruge Ptuj so letos odkupili več kot tisoč ton grozdja, skupaj z lastno vinogradniško zadrugo pa okoli 1500 ton. To je v skladu z podpisanimi pogodbami in vremenskimi razmerami. V Ormožu zagotavljajo, da manjši pridelek ne bo vplival na dinamiko izplačila kooperantom. Lanski letnik so po njegovih zagotovilih že v celoti poplačali. Tudi že omenjeno sodelovanje s ptujsko zadrugo se mu ne zdi problematično, saj niso posegali na območje konkurence. Pogodbo so res podpisali s Ptujčani, a kot pravi Herga, grozdje prihaja z ljutomersko-ormoškega območja.
Sicer pa je Vinar leta 2014 že začel tržiti letnik 2014 v obliki mošta. »Rezultati so mnogi boljši od pričakovanega. Vidimo, da bomo letos tega sezonskega izdelka prodali 45.000 litrov, kar je več od lani. Prav tako pa gremo s pravim mirnim vinom na trg tradicionalno 5. 11., natančneje z zvrstjo sauvignon in sivi pinot. Nam je pomembno, da imamo mlado vino pred martinovanjem, ki se pri nas začne v petek, 7. 11. tako lokalno kot tudi v Ljubljani, ko bo širša javnost lahko okusila, kaj letnik 2014 prinaša v kakovosti vina,« je še dejal Mitja Herga.
Ob tem pa je vodja marketinga P&F Jeruzalem Ormož Sonja Erčulj povabila vse na martinovanje v Ljubljani, ki bo v petek, 7. novembra 2014, od 15. ure dalje v prostorih Vivo cateringa na Dunajski 125 v Ljubljani. Martinovanje je največji praznik za vinarja, kjer se mošt spremeni v vino. Zato bodo ob 16. uri izvedli krst mošta na humoren način. »Bodo pa Prleki pokazali, kako praznujemo martinovanje,« je povedala. Najprej bodo nazdravili z moštom, po krstu mošta pa z mladim vinom.« Ob živi glasbi pa boste lahko poskusili njihovo mlado vino in uživali ob tradicionalni Martinovi pojedini.
Kot rečeno je P&F Jeruzalem Ormož je največji slovenski vinar. Za vinsko klet od leta 2009 skrbi družina Puklavec, ponaša pa se z več kot 80-letno vinarsko tradicijo. Grozdje pridelujejo na naravi prijazen način in še vedno ohranjamo tradicijo ročnega obiranja grozdja. Uporabljamo najsodobnejšo tehnologijo, kar nam omogoča postavljanje trendov na področju pridelave belih vin.