Pomurci več ne bodo tiho! „Mura mora živeti“ je bilo glavno vodilo govorcev, v Murski Soboti, kjer je potekal javni shod v podporo delavcem Mure, in kjer so Prekmurci in Prleki potrdili solidarnost z delavci največjega slovenskega oblačilnega podjetja Murska Sobota, 20. julija - Mestna občina Murska Sobota je ob podpori Območne organizacije ZSSS za Pomurje ter Kluba prekmurskih študentov, na Trgu kulture v Murski Soboti organizirala javni shod v podporo delavcem Mure. Shod, ki se ga je udeležilo nad 3000 Prekmurcev, Prlekov in drugih gostov, je hkrati bil znak složnosti in odločnosti širše lokalne skupnosti celotnega Pomurja v podpori delavcem Mure pri njihovih zahtevah po ohranitvi delovnih mest in s tem socialne varnosti. „Mura ni le ekonomski, ampak je predvsem socialni problem, zato se ne bomo dali deliti na naše in vaše, kar nekateri v zadnjem času že poskušajo narediti. Ne borimo se za koristi tega ali onega lastnika, kar se nam podtika, ampak za pomurskega zgaranega delavca, ki je za tekočim trakom Mure dobesedno pustil svoje življenje“, je med drugim dejal župan občine Murska Sobota Anton Štihec, ki je zavrnil očitke, ga je že začel predvolilni shod in nabiranje političnih točk. Samo se je vprašal, ali naj bo župan občine, kjer z izgubo službe za 3.300 ljudi, grozi socialna katastrofa, tiho.
Današnjega javnega shoda v znak podpore in solidarnosti zaposlenim v družbi Mura d.d., so se poleg delavcev udeležili tudi številni pomurski župani, gospodarstveniki, kulturniki, izobraženci... Govorci na shodu so bili predsednik največjega sindikata v Sloveniji ZSSS Dušan Semolič, predsednik sindikata delavcev Mure, Drago Forjan, prof. dr. Cvetka Hedžet Toth, priznana strokovnjakinja, ki se ukvarja tudi s problematiko etike in medčloveške solidarnosti, na koncu pa je zbranim spregovoril pobudnik današnjega shoda, župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec. Podporo delavcem Mure so izrekli tudi domači glasbeniki Vlado Kreslin, Vedran Husar ter Prekmurska godba Bakovci.
Govorci so ob tej priliki izpostavili, da je Mura v zadnjih desetletjih ogromno prispevala k razvoju mesta Murske Sobote in tudi drugih delov Pomurja. Gradila je bloke, sofinancirala različne dejavnosti na področju športa, kulture in še kje, širom regije. Mura je vpeta v življenje skoraj slehernega posameznika v naši občini in širše. Ko so nas v Sloveniji prizadele poplave, potresi, neurja ter druge naravne nesreče, je bila Mura vedno med prvimi, ki je priskočila na pomoč, ne le Pomurju temveč celotni Sloveniji. Delavci Mure so bili tisti, ki so delali nadure, svoj zaslužek pa nesebično podarili tistim, ki so jo v danem trenutku najbolj potrebovali. Zato je prav, da sedaj ko se je v težavah znašla Mura, Pomurci pokažemo, da smo solidarni z njenimi delavci, ki so brez svoje krivde in kljub temu, da so bili vsa ta leta pripravljeni marljivo delati za minimalni dohodek, pristali na robu eksistence. Povsem naravno je, da ji občina in naši prebivalci v teh težkih trenutkih stojimo ob strani in podpiramo pri iskanju najboljših rešitev tako tovarne, kot slehernega delavca. Ti delavci so naši starši, sosedje, prijatelji ali znanci. Z njihovo usodo smo zato direktno ali indirektno povezani skoraj vsi. Pomurci nismo pozabili paradnih konjev naše regije, katerih delavci so se znašli na cesti zaradi centralizacije pa tudi slabih odločitev vodilnih. Spomnimo se samo Panonije, Panonke, Potrošnika, Pomurskega tiska, Pomurke, Pomurske banke. Ko smo danes v skrbeh za usodo delavcev Mure, je še vedno sveža rana, ko smo z grenkobo v srcu spremljali kako Pomurkini delavci za odpravnino dobivajo le nekaj kilogramov mesa. Če nas je naša potrpežljivost pripeljala do tega roba, potem je čas, da spremenimo svojo miselnost in postanemo bolj zavzeti, kajti gre se za našo skupno prihodnost.
Zato ni presenetljivo, da je napoved stečaja tovarne Mura povzročila pravi vihar in protestne reakcije v naših krajih. Napovedan stečaj bi namreč za naše kraje pomenil preko 20% nezaposlenost, kar pomeni, da bo vsak peti Pomurec brez službe. Gre za pravo socialno bombo, in dolgoročne posledice pred katero si nobena vlada ne bi smela zatiskati oči. Trdno smo prepričani, da če bi imeli sedaj Pomurci svojo pokrajino, bi vsi župani ne glede na politično pripadnost, sredstva iz pokrajinskega proračuna prioritetno namenili reševanju Mure. Soboški župan Štihec je izpostavil, da je Pomurje po vseh ekonomskih kazalnikih povsem na repu v Sloveniji. Dodal je, da jih zanima rešitev, kjer bodo v ospredju predvsem interesi delavcev Mure, ti pa so: ohraniti t.i. zdrava jedra tovarne Mure in v njih zaposliti čim več sedanjih delavcev; zdravim jedrom Mure zagotoviti čim bolj ugodne ekonomske pogoje za zagon in delovanje; Muri se naj pomaga z naročili za šivanje oblačil za različne državne službe (uniforme, delovne obleke ipd.); tistim delavcem, ki bodo žal ostali brez zaposlitve, je potrebno dati pravično odpravnino in ne iskati če rešitve, ki bodo lastnike sedanjega podjetja in tudi državo najmanj stale. Izračuni kažejo, da takim delavcem pripada odpravnina v višini 11 plač, kar znese med 5000 in 7000 €. Samo te številke pridejo v poštev za pravično odpravnino; tistim, ki se bodo morda samozaposlili, poleg stimulacije za odpiranje svojega podjetja omogočiti še pokritje dajatev za določeno obdobje, dokler podjetje ne shodi...
Z shoda so odgovornim tudi sporočili: Mura, to smo mi vsi! Ne gre samo za 3300 delavcev. Za njimi stoji celo Pomurje! Nikakor ne bomo dovolili izigravanja delavcev z mizernimi ali nepoštenimi odpravninami! Tokrat se ne bomo dali odpraviti z levo roko, kot že velikokrat doslej. Ne pristajamo več na drugorazredni pomen Pomurja! Časi Miška Kranjca, ko so pomurski ljudje leta in leta vdano prenašali krivice in zapostavljanje, so mimo! Za Pomurje zahtevamo posebno obravnavo, ker je situacija posebna in ekstremno kritična! Zato je Zakon o Pomurju treba sprejeti čim prej! Shod se je zaključil z besedami, da naj nas težave družbe Mura in skrb njenih delavcev za njihovo prihodnost tokrat vse v Pomurju res poenoti. Vsi skupaj na koncu pa sporočajo, da Pomurci več ne bodo tiho.
Mura je imela, ima in bo imela dobre delavce, ki so sposobni narediti vse, žal pa to ne velja za menadžement, je bilo slišati na protestu, kjer so se tudi spraševali, kje so danes vsi odgovorni v Pomurju, vsi znanstveniki, gospodarstveniki, politiki... Slišati je bilo, da Mura nikoli več ne bo takšna, kot je bila in kot je danes, zato pa so terjali, da se reši tisto kar se rešiti da, ter da tako ne le prešivi tovarna Mura temveč s tem tudi tisoče zaposlenih in njihovih družinskih članov. „Zato pozivamo vse: vodstvo Mure, lokalno skupnost, državo in tudi prebivalce Slovenije iz ostalih regij, da z razumevanjem zastavijo svoja stališča, odgovorni pa razmislijo o rešitvah, ki bodo optimalne za vse. Strinjamo se, da rešitev nikakor ne more biti optimalna zgolj v ekonomskem smislu, čeprav mora biti tudi v tem pogledu dolgoročno učinkovita. Menimo, da je pri iskanju optimalnih rešitev nujno potrebno upoštevati več dejavnikov. Pri tem ne smemo pozabiti, kaj je Mura dala Prekmurju v preteklosti in kaj mu daje danes“, so med drugim poudarjali govorniki na protestnem shodu v Murski Soboti.