Šele obisk Janeza Klanjška iz Celje, ki se je zanimal za nakup nepremičnine v Ormožu, je razkril še en primer nečloveških pogojev za življenje v naši pravni in socialni državi. Mlada družina, katero sestavljajo, mama Ines (32), očka Dejan (34), ter 12-letni Lan, 8-letni Anže in 5-letna Neža. Ravno zaradi tega, ker svojega stanovanjskega problema nista obešala na velike zvonove, skromna družinica nima spokojnega in mirnega življenja, ki bi jim še posebej bilo potrebno ob dejstvu, da sta zraven tudi invalidna otroka. Tudi sedaj družina nima večjih zahtev, predvsem si želijo, da bi lahko mirno spali in ne bi trepetali ob vsakem zvonjenju pri vhodnih vratih hiše, katero je lastnik odločil prodati. In če bo kdo izmed interesentov, katerih je veliko, hišo tudi kupil bo to pomenilo, da petero Erjavčevih, s petletno deklico pete stopnje cerebralne paralize, lahko gredo „pod most ali pod vedro nebo“. Ines in Dejan sta bila tiho tudi takrat, ko so v UKC Maribor, najverjetneje napačno ocenili stanje po predčasnim porodom njune hčerkice Neže. Čeprav nedonošenčka rojena v 6. mesecu, so jo že četrti dan odklopili z ustreznih naprav, kar je očitno bilo katastrofalno. Prišlo je do krvavitve v možganih in pljučih, zastoja srca, pozneje do sepse...

Mladima zakoncema sicer niti v otroštvu ni bilo postlano z rož'cami, zlasti 32-letna Ines, ki je rojena v Maribor, in se je veliko selila, predvsem ob Dravi navzdol, najprej na Ptuj, pa v Ljutomer in se je sedaj ustalila v Ormožu, kar je posebej pomembno, ker imajo v tem mestu ustrezne terapije za hčerkico Nežo, katera mimogrede hodi v lokalni vrtec, kjer ji tudi nudijo ustrezne terapije. Starejši sin Lan hodi v šolo s posebnimi potrebami v Ormožu, ob tem Anže obiskuje 2. razred OŠ Ormož. Dejan je po drugi strani rojen v Sp. Krapju pri Ljutomeru, večino svojega delovnega staža je delal v tovarni avtodomov Carthago v Odrancih. Spoznala sta se sicer v Ljutomeru, kjer sta leta 2010 tudi zaživela skupaj ter se pozneje poročila. Ines, ki je 24 ur poleg Neže, prejema nadomestilo za izgubljeni dohodek, ob tem prejemajo še otroške doklade, saj je Dejan pred dobrim mesecem izgubil službo. Priden in deloven kot je, Dejan verjame, da bo kmalu, kot prometni tehnik, spet imel redno zaposlitev, sedaj pa v družinski proračun prinese kakšen evro s priložnostnimi deli.

Naša sogovornika sta zadovoljna z vsemi službami, s katerimi se srečujejo, posebej sta pohvalila domači Center za socialno delo Ormož, razvojno ambulanto ZD Ormož, kjer izvajajo terapije majhni Neži in jo ni potrebno nikamor peljati razen dvakrat letno po dva tedna v ljubljansko Sočo. „Vse kar smo potrebovali so nam povsod šli na roko in pomagali v okviru svojih zmožnosti in zakonskih okvirov. Stanovanjsko problematiko nisva nikoli obešala na velike zvonove, saj se zavedamo, da je okrog nas še veliko hujših problemov in ljudi, ki še bolj kot mi potrebujejo pomoč. Ne želimo nikogar izkoriščati, želimo si le, da bi nekje imeli svoj prostor, da bi lahko dihali v miru, najemnino in vse drugo pa bi plačevali sami, kot je tudi sedaj primer. Veste kako je, ko nekdo pozvoni in si želi ogledati hišo, mi pa trepetamo in se sprašujemo, ali jo bo kupil, kar pomeni, da se bomo morali izseliti,“ nam povesta skromna Ines in Dejan, ki si skupaj s svojo triperesno deteljo gotovo zasluži podporo širše družbene skupnosti.

Marina Novak, pomočnica direktorja CSD Ormož nam je zaupala, da so tudi sami za stanovanjske težave petčlanske družine izvedeli „od gospoda, ki se je zanimal za nakup hiše in je poklical na center za socialno delo. Družina se glede izselitve zaradi prodaje hiše in težav pri iskanju nove namestitve na nas ni obrnila. Na CSD smo takoj, ko smo izvedeli za morebitno ogroženost mladoletnih otrok zaradi možne izselitve, vzpostavili kontakt z družino, jih obiskali na domu z namenom ugotavljanja težav in potreb družine ter iskanju možnih rešitev. Povezali smo se tudi z občino, s katero dogovarjamo skupni sestanek pri iskanju razreševanja stanovanjske stiske družine. CSD nima na voljo stanovanj, kamor bi lahko namestil ljudi, ki se znajdejo v stanovanjski stiski. Lahko pa posameznikom in družinam nudi podporo in konkretno pomoč pri iskanju izhoda iz te za njih težke situacije. V soglasju z družino se bomo povezali tudi z drugimi institucijami in neprofitnimi organizacijami iz lokalnega okolja (RK, Karitas, Zdravstveni dom, Zavod za zaposlovanje…), če se bo za to pokazala potreba,“ je dejala pomočnica direktor ormoškega CSD, ki je dodala, da bodo v vsakem primeru družini nudili oporo in konkretno pomoč v smislu iskanja primerne namestitve, da ne bodo ostali na cesti.

„Naša strokovna delavka je družini že nudila konkretne informacije, kaj in kako lahko družina naredi za izboljšanje svojega materialnega položaja in osebne stiske. Družini je bila ponujena naša pomoč in vodenje pri reševanje vseh težav, ki jih je družina ob obisku izpostavila“. Ob tem je Marina Novak dodala, da je njihovo sodelovanje z lokalnimi skupnostmi – občinami na njihovem področju dobro, in da občine imajo posluh za težave, ki nastanejo ali jih izpostavijo, vendar pa se jih pogostokrat zaradi objektivnih okoliščin (nezadostnega števila neprofitnih stanovanj) ne more rešiti takoj. „Apelirali bi na družine in posameznike, ki se znajdejo v materialni ali osebni stiski, da ne odlašajo in se čim prej oglasijo pri nas, saj bomo le tako lahko s skupnimi močmi čim prej odpravili nastale težave, ali pa jih vsaj pričeli reševati. Prav tako bi si želeli, da bi se v lokalnem okolju v prihodnosti več pozornosti namenilo stanovanjski politiki oz. zagotavljanju neprofitnih stanovanj, ki bi bila ustrezna tudi za invalidne osebe,“ je še dodala Marina Novak, univ. dipl. soc. Del., pomočnica direktorja CSD.

Cerebralna paraliza V. stopnje

Erjavčevi so prejeli uradno oceno telesne okvare majhne Neže, kjer je zapisano, da boleha s cerebralno paralizo V. stopnje, definicija pa se po enotni evropski klasifikacije cerebralne paralize, glasi: Okvare omejujejo hoteno kontrolo gibanja in sposobnost vzdrževanja drže glave in trupa proti sili gravitacije. Omejena so vsa področja gibanja. Tudi s pomočjo pripomočkov ni mogoče v celoti premostiti funkcionalnih omejitev pri sedenju in stoji. Otroci niso samostojni pri gibanju in jih z vozičkom prevaža druga oseba. Nekateri otroci dosežejo samostojnost pri gibanju s pomočjo električnega vozička, ki pa mora biti individualno prilagojen.

Lahko pomagamo!

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Erjavčevim iz Ormoža, prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Erjavčeve, sklicna številka 7259. Odslej lahko pomagate tudi s SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.