Kot je znano, Svetovna zdravstvena organizacija WHO izvede vsaka štiri leta obsežno raziskavo o pitju alkohola, vzorcih pitja in zdravstvenih posledicah uživanja alkohola. Raziskava, ki zajema prebivalce starejše od 15 let, pa je potrdila, da smo se prebivalci Slovenije, v zadnjih letih, kar močno „zapili“. Še pred štirimi leti smo Slovenci zasedali 68. mesto, vendar pa smo sedaj naredili velik preskok in nadoknadili "izgubljene" litre nepopitega alkohola, tako da sedaj zasedamo visoko 8. mesto, s čem smo prehiteli tudi Hrvate, katerim smo vedno doslej gledali hrbet. Od sosedov so pred nami samo še Madžari Poročilo in države, ki zasedajo prvih 25 mest, dokazujejo, da najbolj "zapite" države sveta niso med najbolj revnimi, saj so mesta na lestvici zasedle tudi Finska, Nemčija, Luksemburg in Avstrija. Kaj natančno je sprožilo povečanje posega Slovencev po alkoholu, iz poročila ni natančno razvidno. Lahko pa sklepamo, da so tako gospodarske, politične in osebnostne krize dobra odskočna deska za kariero ljubitelja alkohola.
V Sloveniji sicer popijemo dobrih 15 litrov čistega alkohola na prebivalca. In če ne drugje, v gospodarskem razvoju, konkurenčnosti..., namreč močno padamo, potem se vsaj nekje vzpenjamo na svetovnih lestvicah.
In kakšen je videti „Top 25 najbolj pijanih“ držav na svetu: 25. Bolgarija - 12,4 litra zaužitega alkohola na prebivalca; 24. Latvija – 12,5; 23. Finska – 12,5; 22. Nemčija – 12,8; 21. Luksemburg – 13,0; 20. Avstrija – 13,2; 19. Slovaška – 13,3; 18. Poljska – 13,3; 17. Združeno kraljestvo; 16. Danska – 13,4; 15. Francija – 13,7; 14. Irska – 14,4; 13. Portugalska – 14,6; 12. Južna Koreja – 14,8; 11. Litva – 15,0; 10. Hrvaška – 15,1; 9. Belorusija – 15,1; 8. Slovenija – 15,1; 7. Andora – 15,5; 6. Ukrajina – 15,6; 5. Estonija – 15,6; 4. Rusija – 15,7; 3. Madžarska – 16,3; 2. Češka – 16,5; 1. Moldavija - 19,2 litra zaužitega alkohola na prebivalca. Porabo alkohola je potrebno omejiti
Torej Sloveniji ni v čast; Poraba čistega alkohola na prebivalca nas namreč uvršča med države z največjo porabo alkohola v Evropi. Škodljive posledice rabe alkohola predstavljajo v Sloveniji tudi enega od ključnih javno zdravstvenih problemov. Zato je pred časom tudi sprejet zakona, ki vsebuje ukrepe in načine omejevanja porabe alkohola ter ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola, še posebej med mladoletnimi osebami. Zakon pa ni edini ukrep, saj je ministrstvo za zdravje sprejelo še poseben program za omejevanje porabe alkohola in zmanjševanje škodljivih posledic rabe alkohola. Ukrepi za omejevanje porabe alkohola so zlasti: prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač osebam, mlajšim od 18 let, in osebam, ki kažejo očitne znake odvisnosti od alkohola, uvedba časovnih omejitev prodaje alkoholnih pijač in popolna prepoved prodaje na mestih, kjer se izvaja dejavnost vzgoje, izobraževanja, zdravstva, športa, ter v obratih javne prehrane. Zakon predvideva tudi obveznost označevanja vsebnosti alkohola na embalaži živil, ki vsebujejo alkohol, ter opozorila, da živilo ni primerno za otroke.
Slovenija se sicer uvršča med države, v katerih imajo ljudje do alkohola zelo pozitiven odnos. Formalnih in neformalnih omejitev uživanja alkohola je zelo malo, poraba alkohola na prebivalca pa je visoka. Za večino ljudi v našem okolju je pitje alkoholnih pijač nepogrešljivi del družabnega življenja, tradicije in obredov. Posledično so velike tudi škodljive posledice, ki jih čutijo posamezniki in celotna družba. Pitje alkoholnih pijač lahko škodljivo vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznikov, na družine, lokalne skupnosti in celotno družbo. Neposredni in posredni učinki so številni in niso omejeni zgolj na manjše število uživalcev velikih količin alkoholnih pijač, ampak posredno vplivajo na celotno populacijo...
Alkohol je sicer strup, ki je dostopen vsakomur. Je edina snov, ki povzroča bolezensko slo in navzlic temu ni pod nadzorom družbe. Zato je alkoholizem med vsemi bolezenskimi sli tudi na prvem mestu. Sodijo npr., da v ZDA približno 70 milijonov ljudi pogosto ali redno zauživa alkohol in da izdajo na leto 10 milijard dolarjev samo za alkoholne pijače. Okrog 5 milijonov pivcev lahko imamo za alkoholike. Nekatere države skušajo to stanje zajeziti z obdavčenjem alkoholnih pijač. Alkoholizem se kaze v različnih oblikah, ki prehajajo druga v drugo ali so prepletene med seboj: Alkoholik je duševno odvisen od alkohola. Prepričan je npr., da brez alkohola ne more več opraviti določene, posebne umetniške in ustvarjalne dejavnosti. Alkoholik je telesno odvisen od alkohola. Pri pojemanju količine alkohola v krvi se pokažejo odvadna znamenja: glavobol, slabosti, tresenje rok in slaba volja. Ta znamenja spet izginejo, ko prizadeti spet seže po kozarcu. Zaradi dolgotrajnega uživanja vse večjih količin alkohola prizadeti ponavadi zboli za telesnimi obolenji. Takšna značilna bolezen alkoholikov je vnetje želodčne sluznice (gastritis). Alkohol izzove najprej čezmerno izločanje kislega želodčnega soka. Pozneje odmrejo žlezne celice želodca, izločanje želodčnega soka se zmanjšuje in nazadnje zamre. Uživanje močnih alkoholnih pijač naj bi tudi pospeševalo nastajanje raka na požiralniku. Ker jetra razkrajajo alkohol in mu tako jemljejo strupenost, se pri mnogih alkoholikih najprej maščobno izrodijo, pozneje pa otrdijo (jetrna ciroza). Alkoholu pripisujejo tudi žilne okvare ("pivski nos"), ledvične bolezni, impotenco in jalovost. Nazadnje jemlje alkohol še tek in nadomešča ustrezne kalorije v hrani, saj sam zgori v telesni presnovi. Alkoholne pijače pa ne morejo nadomestiti hrane. V njem ni med drugim vitaminov, potrebnih za življenje, ne beljakovinskih zidakov. Tako si npr. razlagamo za pijanca značilno vnetje živcev (polinevritis) s pomanjkanjem vitamina B. Zloraba alkohola slabi tudi spomin. Posebna oblika alkoholizma je svojevrstno, občasno prisilno pijančevanje (dipsomanija kvartalnega pijanca), zvezano s skaljeno zavestjo in povečini izzvano z duševno travmo. Končni stadij alkoholizma je, kakor pri vsaki bolezenski sli telesni, duševni in duhovni ter socialni propad prizadetega. Ozdraviti ga je mogoče samo s 6-8 mesecev trajajočim zdravljenjem v zaprtem zavodu za alkoholike.
Odvadna znamenja zaradi odtegnitve alkohola so pogosto nenavadno huda. Bolnik se čuti slabega, roke se mu tresejo, poti se in bljuva, nenehno zahteva alkohol, se joče in kriči. V tem stadiju odvade, to je drugi ali tretji dan - začne prizadeti halucinirati, najprej z zaprtimi, pozneje tudi z odprtimi očmi. Ponavadi vidi drobne živalce, pajke ali bele miši. Pri tem docela izgubi orientacijo o prostoru in času. Ta za življenje nevarni stadij (pijanska blodnjavost, delirium tremens) bolnika povsem izčrpava, nastanejo hude motnje v krvnem obtoku, skratka nujna je skrbna zdravniška nega. Kljub uspešnemu odvadnemu zdravljenju v zavodu pa začne alkoholik spet piti, če se brez rešitve osebnih problemov, ki so povzročili bolezensko slo po alkoholu, spet vrača v staro okolje. Zato odvadnemu zdravljenju pridružujejo še duševno zdravljenje, da bi odvajenemu olajšali vnovično vključevanje v družbeno življenje...