Ko se je Ljubljančanka Bojana Pogačar minuli petek pozno popoldan odpravljala na obisk hčerki in vnukinji v Prešernovo Vrbo, si niti sanjati ni mogla, da se ji bo pripetila takšna smola, kot se je pozneje izpostavilo. Pravzaprav ni šlo za navadno smolo temveč za pravo tragedijo, saj so ji neznanci iz avtomobila ukradli ljubljenega kužka pasme mops. Pri njej in možu je štiriletni pesek imel pravo kraljevsko življenje, saj je bil družinski član, kateremu ničesar ni manjkalo. Sedaj pa Bojana, ki se bo kmalu odpravila v zaslužen pokoj, ne zna kje je njen čistokrvni Čarli, ki so ga imeli zgolj zase in ne za razstave. Boji se, da je končal v nekakšni garaži, kjer sedaj čaka, da bi ga tatovi prodali. Cena tovrstnega psa za pravega ljubitelja in poznavalca živali znaša več kot tisoč evrov. Seveda, nenavadna tatvina ni prizadela samo zakonca Pogačar, temveč tudi njuni hčerko in še posebej vnukinjo.
„Za trenutek sem se zaustavila pred nakupovalnim centrom Qlandia, kjer sem v Baby centru nekaj vzela za vnukinjo. Čarlija sem pustila v avtomobilu, saj je bil vajen in ga ni motilo. Ko pa sem čez kakšne pol ure prišla do avtomobila sem žalostno ugotovila, da je nekdo vlomil in ukradel mojega ljubljenčka. Takoj sem poklicala policijo, in se je hitro začelo iskanje. Policista sta v upravi Qlandie nemudoma pregledala posnetke video nadzora, a smo ugotovili, da je moj avtomobil bil parkiran izven dosega kamere. Mene se je videlo ko sem vstopila iz avtomobila in šla proti prodajalni, drugi del vozila pa se ni videl. Policista sta korektno in hitro naredili vse kar so lahko, obljubili pa so tudi, da bodo nadaljevali s preiskavo. Hitro so bili obveščeni tudi veterinarji v okolici, če bi se slučajno pes znašel pri njih, in bi ga lahko odkrili po čipu. Prav tako smo klicali zavetišča, smo po Kranju nalepili njegove fotografije, a še vedno ni nobenih informacij“, nam je žalostno razlagala Bojana Pogačar, ki nikakor ne more preboleti, da ji je nekdo namerno povzročil takšno trpljenje. „Razumem, če bi ga povozil avtomobil, ali če bi neozdravljivo zbolel in bi ga morali evtanazirati, bi nekako prenesla, tako pa mi je zelo hudo“, dodaja Pogačarjeva, ki je še med pogovorom morala zaužiti pomirjevala, saj jo je dogodek tako močno prizadel. Pove nam tudi, da je pes trenutno potreben intenzivnega zdravljenja – injekcijska terapija, in tako se lahko zgodi, da tudi tatovi ne bodi imeli kaj prodati, ker da lahko pogine. Zato jih poziva, da jo obvestijo in ji psa proti nagradi vrnejo. Enako prosi vse, ki bi karkoli vedeli o njenem ljubljenčku, da ji to sporoči.
Mimogrede so se v iskanje ljubljenčka Pogačerjevih vključili tudi aktivisti iz društva „Moj pes“, ter drugih društev za zaščito živali ter sploh mnogi ljubitelji živali.
MOPS
Po Wikipediji je mops postaven, pritlikav, razmeroma krepak pes s čokatim, kvadratastim telesom, ki ga pokriva kratka, mehka in sijoča dlaka. Na veliki okrogli glavi, s kratkim, štirioglatim, potlačenim in nagubanim gobčkom s črnim smrčkom, ima zelo velike bolščeče oči, ki so temne. Majhni in na otip žametasti uhlji, so črni. Visoko nasajen rep je lahko tudi dvakrat zavit in ga mops nosi čez hrbet. Začetki tega velikana v malem segajo pol tisočletja pred naše štetje. Najbolj verjetno je ugibanje, da je mops kitajskega izvora. V Evropi se je pojavil v 16.stol. s princem Williamom I. Oranjskim. Vzhodnoindijska nizozemska trgovska družba je skupaj s svilo, začimbami in drugimi dragocenostmi na staro celino pripeljala tudi prve mopse. Pasma je postala popularna takoj, ko je prispela na Nizozemsko. Začela se je širiti po vseh deželah, vendar samo po dvorih. William III. je svoje mopse odpeljal s seboj čez Rokavski preliv. Oboževal jih je tudi Napoleon. Mops njegove izvoljenke Josephine, z imenom Fortune, mu je v ovratnici prinašal sporočila. S kralji in cesarji pa so odšli tudi mopsi. Konec 19. stol. je pasma skoraj izumrla. Razlog za to je bil odpor meščanskega sveta do simbolov iz preteklosti. V 70. letih tega stoletja se je pasma ponovno začela silovito širiti.
Videz mopsa, ki dočaka tudi 15 let starosti, je izrazito kvadratičen, mišičast, skladno grajen. Kljub svoji majhnosti mora delovati kompaktno. Glava je razmeroma velika, težka in okrogla. Nosni del lobanje je kratek. Oči so temno rjave barve, zelo velike, okrogle in svetleče. Uhlja sta tanka in majhna, nošena kot gumb ali vrtnica. Telo je kratko in kompaktno, s širokim in globokim prsnim košem, hrbtna linija je ravna. Barva psov je srebrna, marelična ali različni odtenki bež barve s črnimi oznakami, lahko je tudi cel črne barve. Nega dlake, ki je kratka, gosta, mehka in sijoča, ni zahtevna. Priporoča se enkrat tedensko krtačenje z gumijasto krtačo za odstranitev odmrle dlake. Po potrebi strižejo kremplje ter čistijo ušesa in nosno gubo. Kopajo ga 3 - 4 krat letno. Višina psa je od 25 do največ 32 cm plečne višine, teža pa med 6,3 in 8,1 kg Mops je ponosen, pameten, temperamenten, družaben, vesel in živahen. Zelo se naveže na svojega lastnika oz. družino. Ne laja veliko. Z laježem opozori na prihod tujcev. Je izjemno inteligenten. Se hitro uči in je zelo pozoren. Nič mu ne uide izpred oči, zanima ga okolica in druge majhne živali. Nekateri mopsi prav zvedavo opazujejo vse kar se pred njimi premika, posebej jih navdušuje let ptic.
Izredno rad ima otroke, do njih je nežen in jim je odličen partner pri igri. Pozorni moramo biti, da otroci niso pregrobi z njim. Mops ima rad družbo in se odlično razume z vsemi živalmi, ki živijo v njegovem domu, pa tudi z drugimi dobro socializiranimi psi. Je dobrodušen, prijazen psiček, ki se poskuša vsakomur prikupiti. Je zelo družaben, privržen in zvest. Zaradi njegovega dobrodušnega značaja nam ob njem nikoli ne bo dolgčas. Ne potrebuje dolgih sprehodov, primeren je za ljudi, ki si želijo majhnega, prilagodljivega, bistrega družabnika, katerega nega je zelo enostavna. Odlično se vključi v družinsko življenje, s svojim smislom za humor pa nas bo pogosto spravil v smeh...