Sveti Jurij ob Ščavnici – Žalostni so mnogi ljubitelji živali, ki obiskujejo čudoviti turistični biser v Slovenskih goricah - Blaguško jezero, kjer je pred leti ambicije za razvoj turizma imel tudi nekdanji smučarski zvezdnik Marc Girardeli, a mu je pač zagodla naša toga zakonodaja, in vse skupaj je splavalo po vodi. Kljub temu lepo Blaguško jezero, obkroženo z gozdovi in neokrnjeno naravo, dober streljaj od občinskega središča Svetega Jurija ob Ščavnici, z ene, ter Pomurske avtoceste, z druge strani, kar solino, vsaj po poletnem času, služi v svoje turistične namene. In med naravnimi lepotami, ribolovom, taborjenjem..., Blaguško jezero in njegova okolica nudi tudi neverjetne živalske vrste, ki jih lahko občudujemo, predvsem na stotine različnih vrst ptic, med katerimi tudi labode, ki so se nekako udomačili v tem mirnem in tihem območju. A žal, nekomu so tudi labodi trn v peti.
„Že nekaj let opazujem te čudovite bele ptice v Blaguškem jezeru. Mnogi smo se na njih navezali, saj nam nudijo pravo idilo. So nekakšen obliž na vsakodnevne tegobe in težave, ki jih nam nudi breme življenja, predvsem krize. A žal, podobno kot marsikomu v življenju, tudi tem našim lepim labodom, se v zadnjih dveh letih ne godi tisto kar bi morali, in kot bi si želele. Prejšnjo leto je samica ostala sama, prav v času, ko je parček dobil mladiče. In tudi ti so žalostno končali. Nekdo je posegel v usodo te srečne družinice. Istega leta si je skrbna mamica privedla novega partnerja, da se je letos življenje labodje družine začelo na novo. A glej ga zlomka; Tudi novi partner domače labodke ni dolgo užival v tem mirnem jezeru. Kake tri tedne je tudi on odšel za prvim, enostavno ga je nekdo pokončal, bodisi ga je umoril ali pa zastrupil. Malo za tem, ko so dobri ljudje mislili, da je že vsega konec, pa je samička iz svojega zavetišča, v zgornjem delu jezera, kje stalno gnezdi priplula z osmimi mladički. In sedaj mora sam pridno delati,da nahrani te lačne kljunčke“, nam je žalostno usodo labodov iz Blaguškega jezera predstavljal veliki ljubitelj živali, zlasti vseh vrst ptic, podjetnik Franc Pelcl iz Okoslavcev.
Še bolj razočaran in žalosten je Karel Zorman iz bližnjih Terbegovcev, ki nima veliko, a še tisto kar ima vsakodnevno deli z labodjimi revčki. Vsak dan jim prinese več kruha, kot ga sam zaužije, saj pravi: „Ljudje smo, kot ptice“. In to bo gotovo držalo, enako drži tisto, kar pravi Karlek, ki je tri leta tudi poklicno skrbel za labode in sploh za Blaguško jezero, kjer je preko javnih del bil zaposlen pri košnji in urejanju okolice. Takrat je še bolj vzljubil vse živali v okolici, še posebej pa so mu k srcu prirasli labodi. „Hudo mi je, da se to dogaja. Zamislite si kako je človeku, ki danes krmi te lepe ptice, jutri pa jih gleda, kako jih potok odnaša mrtve. Le redki si lahko predstavljamo kako so to pametne ptice, kar še posebej potrjuje samica, ki je lani ostala brez samčka in je nekega dne odšla iskati fanta. Čez dva tri dni je že prišla nazaj in je imela svojega partnerja, ki je žal tudi pokončan.
Upam, vsaj da bodo ti malčki preživeli in da se bodo ustalili, a kaj ko nepridipravi očitno ne želijo, da bi tukaj imeli labode. Težko kogarkoli obdolžiš, a menim da so bržkone na delu objestneži – vandali, ki jim nič ni sveto. Seveda so tukaj tudi nekateri, k sreči redki ribiči, ki jih moti, da se labodi približajo ko nekdo ribi. A če vemo, da labodi ne jedo rib potem ne morem razumeti teh ljudi“, nam je žalostno razlagal Karel Zorman, ki bo še naprej skrbel za labode ob Blaguškem jezeru, morebitne očividce pa naproša, da naj policiji sporočijo, kdo je zmožen ubiti ali zastrupiti nedolžne ptiče.
Blaguško jezeri je sicer umetno akumulacijsko v naselju Blaguš v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Zgrajeno je bilo med leti 1961-63 z zajezitvijo Blaguškega potoka, z namenom, da bi se v jesenskem in pomladanskem dežju zbirala odvečna voda in v poletni suši namakala polja. Danes služi jezero, ki se razprostira na osmih hektarjih in je maksimalno globoko do desetih metrov, predvsem ribolovu in tudi kopanju. Žal se je v pol stoletja njegovega obstoja, v jezeru utopilo več deset kopalcev. V jezeru živijo krapi, ščuke, smuči, somi, ploščiči, šarennke, rdečeperke in sončni ostriži, a tudi neštete vrste ptičev, med katerimi tudi labodi. Torej, bolj kot ne, velika avtohtona ptica, ki je žal očitno nekomu na poti.