MOŽJE V MODREM IN „SEDMA SILA“ ZA TESNEJŠE SODELOVANJE
V želji, da bi medsebojno sodelovanje predstavnikov policije, zlasti prometnikov, in „sedme sile“ bilo na še višje nivoju, je na pobudo nekaterih pomurskih novinarjev in tiskovnega ...
Za skupno mizo so se usedli pomurski prometniki in predstavniki medijev, ki poročajo s prometnih nesreč
Murska Sobota – V želji, da bi medsebojno sodelovanje predstavnikov policije, zlasti prometnikov, in „sedme sile“ bilo na še višje nivoju, je na pobudo nekaterih pomurskih novinarjev in tiskovnega predstavnika PU Murska Sobota Jožefa Prše, potekalo zanimivo in aktualno delovno srečanje med policisti iz Postaje prometne policije Murska Sobota in novinarji (fotoreporterji in snemalci), ki poročajo o „črni kroniki“. Poleg vodstva PPP Murska Sobota, s komandirjem Mojmirjem Zelkom, ter pomočnikoma Manfredom Kepejem in Karlom Reihsem, na čelu, ter kakšnega ducata predstavnikov medijev in tiskovnega predstavnika in vodje OKC PU Murska Sobota, Jožefa Prša, so se srečanja v sejni sobi PP Murska Sobota, udeležili tudi skorajda vsi policisti prometniki, ki običajno rešujejo hujše prometne nesreče na skrajnjem severovzhodu države. Osrednja tema pogovora je bilo medsebojno sodelovanje oz. način sodelovanja na krajih hujših prometnih nesreč in drugih dogodkih na cestah. Povod za srečanje pa je bil rahli zaplet ob nedavnem dogodku, ko je slovenski tovornjakar zaprl avtocesto med Slovenijo in Madžarsko, vse to pa je menda na neustrezen način posnel kamerman ene izmed televizij.
Policijski piarovec Prša in predstavniki medijev so prometnike – operativce seznanili, da je pač nujno zlo, da na kraj prometne nesreče morajo priti tudi fotografi, snemalci in novinarji. Sploh so predstavniki medijev na nesrečah zgolj zato ker moramo obveščati javnost in ne zaradi radovednosti. Prša je tudi kolegom razložil, da so policisti javne osebnosti, ki so med obravnavo prometne nesreče na javnem kraju in jih je dovoljeno fotografirati in snemati. Po drugi strani pa so policisti opozorili, da je kraj dogodka nujno zavarovati, da se ne bi uničile sledi. Enako so postregli s podatkom, da nekateri snemajo tudi trupla, ko so še odkrita. Posebej je potrebno nekoliko dlje počakati, ko se zgodi nesreča na katero mora priti tudi preiskovalni sodnik, saj takrat slednji odloča ali je dovoljeno fotografiranje oz. snemanje ipd. Policisti – prometniki so tudi pripomnili, da se na kraju dogodka pogosto znajde veliko ljudi in nikoli ne vedo kdo so uradno novinarji ali fotografi, nimajo pa časa legitimirati vsakega posameznika, katerega osebno ne poznajo. Sami namreč morajo kar se da hitro reševati nesrečo, še zlasti ko obstaja možnost, da se območje spremeni (hitra stemnitev, dež, sneg...). Včasih se namreč nesreča zgodi še za vidnega ali brez dežja, pozneje pa se to hitro spremeni. Zato so policisti predlagali, da bi novinarji in snemalci bili enotno oblečeni, kot je to primer z njimi, ki so v enotnih uniformah, enako gasilci, reševalci ipd., ali pa da bi za uradne novinarje in snemalce izdelali posebne akreditacije, ki bi jih s fotografijo morali imeti obešene na vidnem mestu...
In težav ne bo, saj bodo predstavniki medijev v bodoče na prometnih nesrečah uporabljaji obe omenjeni „označbi“, saj bo akreditacijo pomagal urediti tudi tiskovni predstavnik PU Murska Sobota, Jožef Prša, za enotne brezrokavnike za novinarje pa je poskrbela pomurska enota Zavarovalnice Maribor, ki ji ni vseeno koliko nesreč se dogaja in na kakšen način se o njih poroča. Ob tem je dogovorjeno, da bo OKC PU Murska Sobota poslej nekoliko hitreje obveščal predstavnike medijev zlasti o nesrečah s samopoškodbo, ter o nesrečah z motorji oz. kolesi, ko je vse skupaj hitro urejeno in pospravljeno, tako da pozneje ni kaj za posneti...
Splošna ugotovitev je bila, da je sodelovanje več kot solidno, in da vsaj v zadnjih petih letih ni bilo hujših zapletov. In takšno stanje ena in druga stran želijo obdržati ter še nadgrajevati v korist vpletenih državljanov in javnosti sploh. S „starimi lisjaki“, torej poročevalci in snemalci, ki to počnejo že leta, kot so dejali policisti, težav tako in tako ni, le nekoliko naj bi se prilagajali mlajši kolegi. Kakorkoli že, osnovni cilj srečanja je gotovo dosežen, omenjeno delovno srečanje pa je še enkrat potrdilo, da se z lepo besedo in pripravljenostjo na komunikacijo, lahko največ doseže...