Potem ko se je narava končno nekoliko začela umirjati, ko se z zamudo pojavlja tudi sonce, ter se ljudje počasi odpravljajo po pomladnih opravilih, na njive, ki niso preveč poplavljene, je vse bolj jasno, da bo pomlad 2013 mnogim državljanom s skrajnjega severovzhoda države ostala v izjemno slabem spominu. Samo v Pomurju in Slovenskih Goricah so sneg, mraz in velike količine vode, ter s tem povezani plazovi, poleg neposredne škode, ki gotovo dosega milijonske zneske, povzročili velike preglavice tudi pri spomladanskih opravilih. Tako je prvi aprilski konec tedna bilo več kot 60 odstotkov njivskih površin v Pomurju pod vodo ali pa so razmočene in propadajo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo škoda ogromna. Prva ocena je, da bo najmanj 50 odstotkov škode pri ozimnih žitih in oljni ogrščici, moker teren pa trenutno onemogoča, da bi kmetje pričeli spomladanska opravila na njivah..., in če temu dodamo, da je v omenjeni regiji, zaradi plazov bilo izseljenih kar nekaj družin, je jasno, kako daleč seže materialna škoda naravnih nezgod. In gotovo je, da bo tudi tukaj potrebna milijonska podpora države, saj prizadeti lastniki objektov in zemljišč, enako kot občine v katerih živijo, nimajo sredstev.
To velja tudi za območje občine Gornja Radgona, kjer je ogroženost občanov, zaradi zemeljskih plazov in drugih nevšečnosti povezanih z vremenom in naravnimi nesrečami zelo veliko. „Stanje ogroženosti zaradi izjemno visokih podzemnih voda in posledično sproženih zemeljskih plazov, zdrsov in udorov na območju občine Gornja Radgona, je izjemno velika. Do dne 9.4.2013 smo evidentirali skupno že preko 40 plazov manjših od 10 x 30 m do velikih v obsegu preko več hektarjev površin. Trenutno je ogroženo (doslej še na srečo ni bila potrebna nobena izselitev ljudi) najmanj 11 stanovanjskih in 10 gospodarskih objektov ter en večji poslovni objekt. Zemeljski plazovi so poškodovali preko 10 občinskih cest (ena popolna in tri delne zapore ceste), tri javne vodovode ter več gospodinjskih priključkov vodovodov na plazovih. Pretrganih in poškodovanih je veliko število električnih vodov (vseh informacij o njih še nimamo). Za oglede zemeljskih plazov smo aktivirali geologa, ustanovili dve posebni strokovni komisiji za oglede plazov in svetovanje ogroženim, aktivirali občinski štab Civilne zaščite in gasilske enote. Za intervencijsko pomoč (pokrivanje plazov, črpanje vode in pomoč pri odvodnjavanju) smo vključili sile zaščite in reševanja - Občinski štab CZ, gasilske enote na območju plazov ter javne službe. Skratka - prizadeti občani so zelo zaskrbljeni in prosijo ter zahtevajo pomoč občine in države. Upamo, da ne bo dodatnih padavin“, nam je sporočila Marjeta Erdela, poveljnica Civilne zaščite občine Gornja Radgona, ki je z istimi podatki seznanila tudi Upravo RS za zaščito in reševanje Izpostavo v Murski Soboti, kjer žal prejemajo še hujše podatke, saj so nekatere občine (zlasti Radenci, Ljutomer, Grad, Puconci...), še bolj prizadeti.