V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je potekala okrogla miza z naslovom »Nasilje nad starejšimi«. Organizirala sta ga Centra za socialno delo Gornja Radgona in Murska Sobota, z namenom razprave ter oblikovanja nadaljnje prakse pri obravnavi nasilja, ki je v današnjem času še posebej pereč problem. Za Slovenijo veljajo podobni podatki kot za celotno Evropo, kjer je letno od 4 do10 odstotkov starejših podvrženih nasilju. Uvodoma je na okrogli mizi direktorica CSD Murska Sobota, mag. Nataša Meolic povedala, da je nasilje nad starejšimi verjetno ena najbolj občutljivih tem, ko govorimo o nasilju v družini. Starost prinese pozitivne stvari modrost iz življenjskih izkušenj, pomembne so v življenju svojih vnukov pa tudi slabe stvari, kot so slabša psihofizična kondicija, oslabelost, bolezen kar vpliva na to, da gre pri nasilju nad starejši nemalokrat za življenjsko ogrožajoče situacije, v katerih se starejši ne morejo braniti. Zato jim država namenja posebno skrb, ki je opredeljena v Zakonu o preprečevanju nasilja v družini iz leta 2008 ter Akcijskem načrtu za preprečevanje nasilja v družini za obdobje 2012/13.
Da bi opozorili na problem nasilja nad starejšimi, smo na CSD Murska Sobota v letu 2010 pripravili zloženko Nasilje nad starejšimi, ki vsebuje kratke informacije o tem kako prepoznati nasilje in kam se obrniti po pomoč. Veliko pozornost namenjamo osveščanju s poudarkom na tem, da je nasilje nesprejemljivo in kaznivo. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje nasilja in sodelovanje med strokovnimi službami (zdravstva, policije, CSD, društva upokojencev in njihovega projekta Starejši za starejše...), saj zgodnje odkrivanje, posledično vpliva na zmanjšanje obsega nasilja.
Janja Romih, vodja sektorja za storitve in programe socialnega varstva je predstavila nalogo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve na področju nasilja nad starejšimi. Poudarila je, da je nasilje nad starejšimi aktualna problematika. Statistični podatki kažejo, da centri za socialno delo obravnavajo vsak peti primer nasilja nad starejšimi, velik del pa ostane prikrit. Poudarila je tudi, da so povzročitelji velikokrat najbližji svojci otroci, vnuki, partnerji. Najpogostejša vrsta nasilja je psihično nasilje, sledijo si pa fizično, ekonomsko, nasilje zaradi zanemarjanje in spolno nasilje. Praksa kaže, da svojci starejše osebe jemljejo iz domov za starejše zaradi lastnih koristi, da lahko potem izkoriščajo dohodke starejših ljudi in tako nad njimi izvajajo ekonomsko nasilje. Romihova je izpostavila primer preventivnega dela na področju nasilja nad starejšimi, in sicer program Starejši za starejše. Izvajanje programa bistveno pripomore k hitrejšemu preprečevanju in opozarjanju nasilja nad starejšimi. Izpostavila je tudi bolezen starejših ljudi – demenco, kjer je potrebno pomagati svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni. Bolezen, ki pesti veliko število ostarelih, se pogosto izraža v nerazumevanju svojcev. Osebam, ki bolehajo za demenco, se spremeni obnašanje, ki se včasih zdi celo nesramno, kar pa svojci mnogokrat ne razumejo. Posledica nerazumevanja so spori. Zato je svojcem, ki se srečajo s tako obliko bolezni potrebno pomagati, da se starejšim zagotovi dostojanstveno življenje.
Sabina Kodila, strokovna delavka na murskosoboškem CSD je še posebej opozorila, da je potrebno več pozornosti in ozaveščanja posvetiti nasilju nad starejšimi, ki nasilje ne prepoznajo, ampak ga sprejemajo kot način življenja. Stroka socialnega dela postaja vse bolj občutljiva na pojav nasilja nad starejšimi, vendar pa stroka ugotavlja, da je število prijavljenih zadev zelo nizka. Starejši o nasilju ne želijo govoriti oz. spregovoriti saj so v neštetih primerih odvisni od povzročitelja nasilja (njihovih otrok, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, partnerja otrok, vnukov, nečakov, sosedov, znancev ali drugih). Vsakdo, ki doživlja nasilje ima pravico do enake obravnave ne glede na starost. Vsekakor pa je pomembno nadaljevati odprto temo o nasilju nad starejšimi, ki potrebuje še veliko dodatnih strokovnih usmeritev in izpopolnjevanj.
Tako je Mirko Lebarič, predsednik Pomurske pokrajinske zveze društev upokojencev dodal, da zelo uspešno izvajajo program Starejši za starejše. Za izvajanje programa skrbi 17 koordinatorjev in čez 300 prostovoljcev. V okviru programa so v letu 2012 izpeljali kar 5.736 obiskov na domu pri osebah, starejših od 69 let. Ugotavljajo, da se je nasilje nad starejšimi povečalo. Poudarja, da je za učinkovito reševanje tako pomembne tematike, kot je nasilje nad starejšimi, potrebno združiti moč vseh institucij, ki so pristojne za preprečevanje nasilja. Pove, da prostovoljci o nasilju, ki ga zaznajo obvestijo pristojne organe. V društvu pa si potem predvsem želijo povratne informacije o nadaljnji obravnavi prijavljenega nasilja.
Policijski inšpektor Boris Rakuša je poudaril, da se na policiji zavedajo nasilja nad starejšimi, ki je še posebej občutljiva skupina ljudi. Policija se zavzema za ničelno toleranco nasilja nad starejšimi. V skladu s pristojnostmi izrekajo ukrepe prepovedi približevanja. Po njegovem je sodelovanje s sodišči, CSD in drugimi organizacijami nujno potrebno in da je to sodelovanje na zelo visoki ravni. Policija zagovarja timsko delo pri obravnavi nasilja v družini. Na policiji beležijo porast nasilja v družini v primerjavi z lanskim letom. Številke kažejo, da vsak tretji dan obravnavajo primer nasilja v družini. Po Rakuševem mnenju je prepoznavanje nasilja zelo pomembno kakor tudi obveščanje in sporočanje tega pristojnim institucijam. Opozoril je na možnost anonimne prijave o nasilju prek e-uprave ali na telefon 080 1200, kjer lahko prijavitelj ostane anonimen. Pomurski policisti so v letošnjem letu obravnavali že čez 80 primerov nasilja v družini, v kar pa so zajete vse oblike nasilja v družini, ne le nasilje nad starejšimi, in izrekli 53 ukrepov prepovedi približevanja. Policisti poudarjajo, da smo nasilje, če smo mu priča, dolžni prijaviti pristojnim službam.
Vodja patronažne službe ZD Murska Sobota ga. Martina Zavec je povedala, da njihova služba deluje predvsem na terenu. Nasilja nad starejšimi ne beležijo, beležijo pa več zanemarjanja otrok. Ugotovila je tudi, da je s starejšimi težko vzpostaviti zaupen odnos in je potrebno veliko časa in veliko obiskov, da se jim ljudje zaupajo o svojih intimnih stvareh. Ko pa pride do tega in jim npr. zaupajo, da se nad njimi izvaja nasilje, pa se težko odločijo kako naj postopajo. Čutijo stisko, ker jih potem prosijo, da naj o tem ne spregovorijo z nikomer. Predstavnica Aktiva socialnih delavcev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jožica Šemičko je dodala, da so zavodi pripravljeni za sodelovanje, ko se pojavi primer nasilja nad starejšimi. V takih primerih hitro poskrbijo za namestitev osebe, ki je ogrožena zaradi nasilja. Problem je, da svojci starejše iz domov vzamejo iz lastnih koristi in se potem okoriščajo z njihovimi dohodki. Ena od oblik nasilja nad starejšimi, o kateri pa se še skoraj nič ne govori, je akviziterstvo, prodaja "pri vratih", je povedala Jožica Šemnički. Starejši pri takšni prodaji na domačem pragu pogosto privolijo v nakupe predmetov, ki jih ne potrebujejo, pod plačilnimi pogoji, ki jih ne razumejo - nekateri akviziterji namreč spretno izkoriščajo slabosti starostnikov. O tej temi, pravi sogovornica, bi bilo treba več govoriti...