Ljutomer – Letošnja jesen gotovo ne bo ostala v lepem spominu mnogim kulturnim ustvarjalcem in poznavalcem različnih kulturnih zvrsti z desnega brega reke Mure, iz Prlekije. Po akademskem slikarju Lojzetu Logarju iz Radencev, velikemu gledališčniku in humoristu Jožetu Mariču (Pepek z brega) iz Gornje Radgona, uglednemu pisatelju in pesniku Kajetanu Koviču iz Hrastja Mota, nas je v noči med torkom in sredo, 11. na 12. november, v 86. letu življenja zapustil še en velik Prlek, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe, Alojz Grnjak iz Ljutomera.
Rodil se je leta 1929, tako da je v času njegovega otroštva in mladosti bilo življenje zelo težko. Kljub vsem težavam pa so bili otroci takrat deležni več stika z naravo in družabnih ljudskih odnosov. Tudi Lujzek, kakor so ga v Prlekiji klicali po domače, je že v mladosti začutil svoj talent do domače glasbe, žlahtne Prleščine, do druženja in razveseljevanja ljudi s frajtonarico. Težko delo po prleških vinogradih ga je navdihovalo, da je ustvarjal skladbe, ki se po medijih vrtijo še danes. Ustanovil je svoj ansambel, ki je deloval kar 64 let in s svojimi nastopi promoviral Slovenijo v tujini in Prlekijo v takratni Jugoslaviji. Izdali so številne plošče in kasete, na katerih so pesmi, ki odražajo marljivega žlahtnega prleškega človeka. V svoji glasbeni karieri je uglasbil več besedil prleških pesnikov. S svojim ansamblom je nastopil tudi na prvem ptujskem festivalu leta 1969.
Več kot 40 let je bil ljudski godec, ki je s svojo frajtonarico spremljal ljubiteljske folklorne skupine iz Prlekije: Folklorno skupino pri KS Železne Dveri, Folklorno skupino Društva upokojencev Ljutomer, Folklorno skupino KD Manko Golar Ljutomer in več kot 30 let igral tudi pri Folklorni skupini Prlek, ki sedaj deluje pod imenom Veseli Prleki pri Klubu prleških babic iz Pristave. Z njimi je nastopal doma in v tujini. Več kot 20 let je prepeval v pevskem zboru. Svoje znanje in talent do igranja na frajtonarico, je nesebično prenesel na mlade in jih naučil osnov igranja na frajtonarico. Bil jim je dober vzgled ljubiteljskega kulturnega ustvarjalca, ki je svoj prosti čas razdajal za druge in s tem bogatil tudi sebe. Kot nam je povedal Milan Belec, predsednik KD Künštni Prleki in predsednik Republike Prlekija, v srcih vseh Prlekov ima Alojz Grnjak prav posebno mesto, njegova pesem „Železnodverska“ pa velja tudi za prleško himno. Pokojnega Alojza Grnjaka, ki je med drugimi priznanji prejel tudi Miklošičevo nagrado, je poleg „Železnodverski“, zaznamovala tudi pesem Matjašek je gujdeka kla, ki jo je Lujzek zaigral skupaj s Štrki leta 2012 na Štrkovi noči v Ljutomeru.
„Njegove pesmi bodo z nami ostale za vedno, saj gre za človeka, ki se je ob pridnem delu kot vinogradniški delavec posvetil igranju harmonike. Po napornem delu je vzel v roke harmoniko, pod utrujenimi prsti so prihajali nežni toni. Besedila pesmi so posvečena življenju v Prlekiji. Nekatera otožna in zasanjana druga razigrana kot je Prleška duša. Veliko pesmi je ponarodelo, ljudje so jih vzeli za svoje. Leta 2008 je društvu Künštni Prleki podaril pesem Železnodverska katera je himna Republike Prlekije. Kljub častitljivi starosti je vedno z veseljem vzel v roke harmoniko, toni ki so dražili prisotne so postajali vedno bolj otožni. Sedaj pa se je poslovil velik Prlek, glasbenik in dober prijatelj. Vsi, ki smo imeli priložnost biti ob njem smo se veliko naučili in smo mu hvaležni“, nam je še povedal predsednik EKD Künštni Prleki in predsednik Republike Prlekije, Milan Belec.
Pogreb Alojza Grnjaka bo v ponedeljek, 17. novembra na ljutomerskemu pokopališču.