OROŽJE LAHKO LEGALIZIRAMO ŠE DO VALENTINOVEGA!

Kot je znano je z uveljavitvijo novele zakona o orožju, že 14. novembra 2009 začel teči trimesečni rok za izvedbo legalizacije orožja. Tako lahko imetniki orožja brez veljavne listine za ...
Še do 14. februarja 2010 je mogoča tretja legalizacija orožja v zadnjem desetletju; Čeprav naj bi v Sloveniji bilo nad 50.000 kosov ilegalnega orožja, je zanimanje za legalizacijo majhno Ljubljana – Kot je znano je z uveljavitvijo novele zakona o orožju, že 14. novembra 2009 začel teči trimesečni rok za izvedbo legalizacije orožja. Tako lahko imetniki orožja brez veljavne listine za posest ali nošenje orožja do 14. februarja 2010, torej do Valentinovega, pri pristojnem organu podajo vlogo za pridobitev ustrezne orožne listine. V tem času tako pristojni organ, torej upravna enota, izda ustrezno orožno listino, razen orožnega lista, če oseba izpolnjuje zakonsko določene pogoje. To so dopolnjena starost 18 let, da ne obstajajo zadržki javnega reda in miru, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. Z novo, tretjo legalizacijo po letu 2001, želijo na notranjem ministrstvu omogočiti lastnikom orožja, ki ni prijavljeno, in ki ne izvira iz kaznivega dejanja, dovoljeno pa ga je posedovati, da to orožje legalizirajo in zanj dobijo ustrezno orožno listino.
Po zagotovilih ministrstva med legalizacijo ne izvajajo sankcij proti posestnikom orožja, ker bodo s prijavo oziroma oddajo orožja prispevali k večji splošni varnosti ljudi in premoženja. „Vlogo za legalizacijo orožja je treba podati na ustreznem obrazcu, ki ga lahko posestniki orožja dobijo tudi na upravnih enotah. Vlogo je treba poslati na upravno enoto ali jo prinesti osebno. Pri podaji vloge naj vlagatelji vlog orožja ne prinašajo na upravne enote. Pri podaji vloge je treba plačati upravno takso po tarifni številki I, to je v višini 3,55 evra. Višina takse ob rešitvi vloge pa je odvisna od vrste orožne listine, ki jo bodo izdali oziroma od vrste orožja, ki ga oseba legalizira.
Upravna enota bo po prejeti vlogi za legalizacijo izdala potrdilo, ki imetniku omogoča hrambo prijavljenega orožja na domu in prenos tega orožja na pregled k izbranemu puškarju in na pristojno upravno enoto. Skupaj s potrdilom bo upravna enota vlagatelju izročila tudi kopijo vloge. Sestavni del vloge je namreč tudi rubrika o opravljenem pregledu orožja, ki jo ob pregledu izpolni puškar in opremi s svojim žigom. Upravna enota bo tako vsakemu posamezniku določila ustrezen rok, v katerem mora opraviti pregled“, poudarjajo na ministrstvu za notranje zadeve.
Brez ustrezne identifikacije orožja in ugotovitve njegove brezhibnosti njegova legalizacija ni mogoča, zato je pregled orožja obvezen. Pri pregledu orožja se preverja, če se podatki v vlogi ujemajo s podatki na prinesenem orožju, če ima orožje ustrezno številko, če je orožje brez prenarejanj in varno za uporabo in če je orožje preizkušeno in žigosano. „Za osebe, ki že imajo orožni list ali dovoljenje za posest orožja in želijo legalizirati še posamezne kose orožja, se bo pri legalizaciji tega orožja štelo, da izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 14. člena zakona o orožju: dopolnjena starost 18 let, da ne obstajajo zadržki javnega reda in miru, zanesljivost, opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. V okviru legalizacije orožja je dana tudi možnost, da osebe, ki posedujejo prepovedano orožje, npr. avtomatsko, vojaško in eksplozivno orožje ter gospodarska razstreliva, to izročijo policijski postaji oziroma upravni enoti, kjer jim bodo o tem izdali potrdilo“, poudarjajo na notranjem ministrstvu.
Glede na to, da policisti pogosto zasežejo različno ilegalno orožje, naj bi po splošnih ocenah, naj bi kljub omogočanju legalizacijo orožja v Republiki Sloveniji, število ilegalnega orožja v privatni lasti še vedno bilo zelo visoko, vsaj 50 do 60 tisoč kosov različnih vrst orožja. Prav to naj bi dokazoval omenjeni podatek, da policija vsake toliko časa zapleni ogromne zaloge orožja in seveda tistega, ki zaloge poseduje, tudi kaznuje. „Državljani, ki imajo doma orožje iz takšnih ali drugačnih virov zaradi strahu pred sankcijami orožje skrijejo, kar pomeni, da na ta način orožje še vedno ostaja v ilegalni posesti in po vsej verjetnosti na ilegalnem trgu. Dejstvo je, da bi se Slovenija v veliki meri lahko izognila problemu ilegalnega posedovanja orožja, če bi ponovno določila začasno obdobje za legalizacijo orožja. Vsakdo, ki sedaj ilegalno poseduje orožje, bi lahko na pristojnih institucijah prijavil orožje, strelivo oziroma druga eksplozivna telesa, ne da bi mu bilo potrebno dokazovati izvor in da ne bi bil kakorkoli sankcioniran za posest. Registrirani zbiratelji orožja bi marsikatere primerke odkupili za svoje zbirke, s tem pa bi država prišla tudi do popolnega seznama in podatkov o orožju v privatni lasti“, je pred uvedbo novele zakona in zadnjo možnostjo legalizacije poudarjal Zmago Jelinčič Plemeniti, ljubitelj in zbiratelj starega orožja. A kot kaže ga le redki poslušajo, kajti po dostopnih podatkih ga je od 14. novembra lani po vsej državi, legaliziralo le nekaj sto.
Sicer pa zbiratelji orožja morajo že tako ali tako zadostiti zakonskim določilom o posedovanju orožja, z omenjeno spremembo zakona o orožju, pa bi bilo nelegalno orožje umaknjeno s sivega trga. „Kot primer takšnega delovanja lahko navedem sosednjo Hrvaško, ki praviloma vsaj enkrat letno določi obdobje za legalizacijo in tako od civilnih oseb vsakokrat pridobi ogromne količine orožja. Glede na porast kriminala je zagotovo potrebno poskrbeti za večjo preglednost in kontrolo nad ilegalnim orožjem. Omenjeni predlog zagotavlja vse troje in bo v veliki meri pripomogel k ohranitvi in zagotovitvi varnosti v Sloveniji“, pravi Zmago Jelinčič Plemeniti, vodja Poslanske skupine SNS. KOLIKO OROŽJA IMAMO? V Sloveniji legalno poseduje orožje približno pet odstotkov prebivalcev. Na zadnji dan leta 2008 je imelo okoli 40.000 oseb prijavljenih skoraj 100.000 kosov orožja. Med njimi je nekaj več kot 39.000 fizičnih oseb, ki imajo prijavljenih dobrih 90.000 kosov orožja, in nekaj manj kot tisoč pravnih oseb (različna podjetja, strelska društva in podobno), ki imajo prijavljenih skoraj 10.000 kosov orožja. Največ, skoraj dve tretjini odstotkov, je lastnikov lovskega orožja. Okoli 23 tisoč slovenskih lovcev imajo v povprečju po tri kose orožja, saj po podatkih notranjega ministrstva imajo lovci registriranih okoli 60.000 kosov lovskega in še okoli 10.000 kosov malokalibrskega orožja.