Gornja Radgona – Kar živahno je danes (torek,13.10.) bilo ob Policijski postaji Gornja Radgona, kjer se je dobra stotnija domačinov, torej Prekmurcev in Prlekov ter tudi Štajercev in drugih zbralo na tradicionalni javni dražbi najdenih stvari na območju Pomurja. Veliko zanimanje za dražb, ki jo je že pred dnevi razpisal direktor PU Murska Sobota Damir Ivančič, niti ne preseneča, saj je gotovo, da nikjer tako po ceni ne moreš kupiti denimo kolo, kot je to pri policistih. Za celotno zadevo sta skrbela vodja službe za operativno podporo in tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Andrej Bračko in Suzana Rauš, ki je tudi vodila licitacijo, ter inšpektorja Žibrat in Vrbnjak, zraven pa je bila tudi posebna komisija, tako da je vse potekalo kot po maslu. Pravzaprav pa drugače niti ni moglo, saj tudi najbolj ogreti dražitelji niso upali povzročati kakšnih težav prav na policijski postaji ter med policisti in kriminalisti.

Stvari, ki so bile na javni dražbi, večinoma je šlo za kolesa, ter še nekaj mobilnih telefonom, prstanov in drugih izdelkov iz rumene kovine, ter drugih drobnarij, si je bilo mogoče ogledati pol ure pred začetkom dražbe in že takrat se je zbralo veliko interesentov, med katerimi je bilo tudi nekaj radovednežev in „kibicerjev“, ki očitno ničesar niso potrebovali. Najdene stvari, katerih celoten seznam je bil na ogled tudi na spletnih straneh policije, so bile prodane po načelu videno, kupljeno, plačano. „Policija pripravlja javne dražbe za najdene predmete, za katere v letu dni ne najde lastnika, oz. se slednji ne oglasi. In tudi, če se na prvi dražbi kakšna reč ne proda, potem jo ponudimo tudi na naslednji dražbi čez leto dni. Če pa tudi takrat ni interesenta za odkup, takšno reč uničimo“, je povedala Suzana Rauš, ki je dodala, da so najdeni predmeti tisti, ki jih najdejo občani in izročijo policiji ali pa jih pri svojem delu najdejo policisti.

„Po najdbi steče postopek preverjanja, ali gre morda za predmete, ki izvirajo iz kakšnega prekrška ali kaznivega dejanja. Če tega ne moremo dokazati, jih uvrstimo med najdene. Po teh začetnih postopkih, ki so v skladu z določenimi pravilniki in zakoni, objavimo seznam najdenih in ukradenih predmetov na naših spletnih straneh in oglasnih oddelkih policijskih enot“, pravi Rauševa, ki je bila zadovoljna z dražbo, saj so bili prodani vsi ponujeni predmeti pa tudi izkupiček je bil skoraj šestkrat višji od skupne izklicne cene 37 ponujenih predmetov. Najdražja je bila torba za prenosnik-80 in kolo-75, najcenejša pa kolo za 2 in moblinik za 1,50 €.

Zanimivo je tudi, da lahko najditelj nekega predmeta, če ne najdejo lastnika, dobi lastniško pravico. Kaj to v praksi pomeni? Ker mora biti predmet leto dni v nespremenjenem stanju in mora biti ohranjena njegova prvotna vrednost, najprej pozovemo najditelja, ali bi imel to stvar doma ali jo želi odstopiti v hrambo policiji. Ljudje najdene stvari največkrat prepustijo v hrambo policiji. Po enem letu je nato lahko najdena stvar najditeljeva, če v tem času ne najdejo pravega lastnika. Če pa se najditelj ne odloči za lastništvo, gre predmet na dražbo“, razlagajo na policiji.

Vsekakor so v prednosti oškodovanci, katere so policisti dolžni obvestiti. Zato je dobro, da morebitni oškodovanci v tatvinah oz. tisti, ki so svoje stvari kje izgubili, spremljajo rubriko tudi na policijskih spletnih straneh, kajti tam se nahaja prava zakladnica najdenih in ukradenih predmetov iz vse Slovenije, ki jo dnevno in ažurno dopolnjujejo. In tam je trenutno (podatki so za celotno državo) več tisoč najdenih predmetov, v Pomurju običajno okrog 150. Na dražbo so prišli tudi nekateri, ki jim je pred časom bilo ukradeno kolo, a nam pove, da ga med ponudbo ni bilo. Nekdo drug iz ozadja pa doda, da je „tukaj največ stare šare, od katere ni haska. Toda za takšno ceno se izplača, če le imaš prostor, kajti če ne za vožnjo lahko kolesa uporabiš za rezervne dele, pa tudi več bi dobil če bi ga pozneje prodal za stare kovine“, pravi starejši domačin, ki je pozneje previdno in minimalno dvigoval ceno posameznega kolesa za katera ni bilo preveč interesa.

Po pojasnilu o poteku dražbe se je slednja tudi pričela; Na prodaj je mobilnik znamke..., izklicna cena 2 €, začne dražbo Suzana Rauš; Nudim 4 €, se sliši iz gneče; Deset (namesto denimo pet ali šest); dvajset, ponuja ženska z desne strani; Dvajset – prvič, dvajset-drugič... in tretjič. Prodana za 20 €, zaključi Suzana, inšpektor Žibrat pa že napiše potrdilo in ga izroči uspešni dražiteljici. „Neumna baba“, se sliši z druge strani, ne ve dvigovati za minimalni znesek in mogoče bi ga kupila za 11 €. Tudi drugi mobilniki so hitro našli nove lastnike. »Izklicna cena za tretji mobitel je en evro,« je začela. »Dam tri,« je rekel mladec v prvih vrstah. »Pet evrov,« ga je preglasil sivolasi možakar iz ozadja. Tišina. »Pet evrov. Prvič. Drugič. Tretjič. Prodano,« je sklenila dražilka Raušova, in tako spotoma, navrgel izjavo: »Če mobitel za en evro podariš ljubici, ga lahko dobiš v glavo.« Pri kolesih pa je zadeva bila nekoliko drugačna in kar nekaj reči je končalo na desni (neprodani) strani garaže. Raušova je tudi opozorila, da mora kupec poskrbeti za morebitno popravilo, da ga pozneje ne „bi doletela višja policijska kazen, kot je vredno kolo“... Da pa gre dejansko za akcijo „videno-kupljeno-plačano-odpeljano“ se je prepričal tudi možakar, ki je prvi, za kar 50 evrov kupil kolo, ki mu je močno pri srcu. „Mobitel sem že kupil, zdaj pa bom počakal, ali bo kakšno v redu kolo“. „Kdo mi bo napolnil gume?“ „Meni bi morali oni plačati, da bi sploh kaj vzel.“. Moti se, saj je bilo veliko zanimive robe. »Glej, kakšna gneča je. A nihče ne dela?« Lahko govorite bolj potiho, saj tukaj nismo slišali zadnje cene«. »Itak vse ni nič vredno.« Taka je bila vmesna debata na parkirišču radgonske PP, kjer je potekala policijska dražba najdenih predmetov.

In kako je če bi te s kolesom srečal njegov prejšnji lastnik?

„Moramo tudi sami skrbeti, da bi svojo pogrešano reč našli, tudi zaradi možnosti, da kasneje denimo ne opazimo neznanca, ki se vozi z našim kolesom. Če ga je ta kupil na dražbi, se lahko zanj obrišete pod nosom, saj kupci na dražbi dobijo tudi dokument, s katerim postanejo lastniki“, pravijo policisti, ki se strinjajo, da lahko pride do zapletov tudi, če na seznamu najdenih stvari opazimo stvar, ki naj bi bila naša, in potem moraš dokazati (s kakšnimi papirji ali denimo natančnim opisom) lastništvo. Še posebej, če kdo prinese najdene pločevinke piva, steklenice vina ali denimo zavitek čokolade... A tega v Gornji Radgoni na dražbi ni bilo, kjer je hitro in brez zapletov minilo zanimivo opoldan. Za nekatere bolj zabavno, za druge tudi uspešno, za nekatere pa z razočaranjem, če niso bili uspešni pri dviganju cene!


V DRŽAVNO BLAGAJNO 887,50 €!

Na radgonski dražbi so prodali vse petdeset ponujenih predmetov iz iztržili natanko 887,50 (skupna izklicna cena je bila dobrih 150,00) evrov, kateri so končali na računu finančnega ministrstva. Sicer pa, čeprav je dražba bila zanimiva in prijetna, pa kaže prisluhniti enemu izmed dražiteljev, ki očitno podrobno spremlja spisek najdenih stvari na policijski spletni strani, kjer se dejansko nahaja marsikaj. „In kako naj si človek predstavlja, da morajo policisti na dražbi »prodajati« še vrečko juhe, šampon proti prhljaju, gel za tuširanje, pralni prašek in nogavice ter spodnje hlače ipd.“, dodaja sogovornik. Zato, ne moremo, da se ne bi vprašali, s čim vse se morajo danes ukvarjati policisti, po drugi strani pa so tisti, ki kradejo in povzročajo druga kriminalna KD težje razkrita, ko pa jih policisti primejo in ovadijo, pa ni nobene sankcije, še zlasti če kdo vse skupaj prizna...