Murska Sobota, 28. marca – Današnja cvetna nedelja, ko smo lahko eno uro manj spali, se je v Pomurju, kljub sončnemu in lepemu jutru, prebujalo nekako žalostno in turobno. Zlasti žalostno je bilo na območju občine Tišina, bolje rečeno, v kraju Gradišče, kjer so številni ribiči že od zgodnjih jutranjih ur namakali trnke v številnih tamkajšnjih ribnikih tik ob reki Muri. Kot strela iz vedrega se je namreč hitro žalostna razširila novica, da se je predhodnega dne v bližnjem gozdu, hudo poškodoval domačin. Dokler so policisti v preteklih dneh in tednih poročali o nesrečah z lažjimi ali hujšimi poškodbami med delom v gozdovih, pa so morali tokrat v svoje statistike vpisati prvo smrtno žrtev. „Ob 20.30 uri smo bili iz bolnišnice Rakičan obveščeni, da je tam zaradi poškodb umrl 59-letni moški. Z zbiranjem prvih obvestil je bilo ugotovljeno, da se je pokojni poškodoval pri podiranju dreves izven naselja Tropovci. Za razjasnitev okoliščin dogodka bodo policisti tekom današnjega dne opravili ogled kraja dejanja in zbrali dodatna obvestila“, so v jutranjem sporočilu za javnost zapisali operativci OKC PU Murska Sobota.
Tako bo pravzaprav pozneje znano kaj se je pravzaprav včeraj dogajalo v gozdičku streljaj od reke Mure, z ene, ter od glavne prometnice Murska Sobota – Maribor, z druge strani. Žal pa nobena ugotovitev ne bo več pomagala 59 – letnemu domačinu Štefanu Vargi iz Gradišča 3b, za katerega je bilo usodno podiranje dreves. In žalo kljub nenehnim preventivnim akcijam, ko se lastniki gozdov usposabljajo za varno delo v gozdu, se dogajajo nesreče, celo najhujše. „Osnovno opozorilo je, da je delo v gozdu nevarno in da ga ne smemo podcenjevati. Kljub morebitnim izkušnjam in upoštevanju vseh pravil so lahko razmere v gozdu vedno nepredvidljive«, pravi Štefan Kovač, vodja murskosoboške območne enote zavoda za gozdove, ki dodaja: „Iz analize nesreč v gozdu sledi, da ne uporabljamo osebne varnostne opreme, kot so čelada, sekaške hlače, rokavice in primerna obutev, ampak uporabljamo zastarela in slabo vzdrževana delovna sredstva in naprave, nekateri kosi bi namreč sodili bolj v muzej, ne poznamo ali ne upoštevamo varnih tehnik dela, psihofizična pripravljenost izvajalcev del v gozdu je slaba ipd. Skratka: na delo v gozd se podajo ljudje, ki za tako nevarno in težko fizično delo niso več najprimernejši“.
V gozdu nikoli ne delamo sami, pri sebi imejmo vedno mobilni telefon in prvo pomoč. A, kot pravi vodja murskosoboških gozdarjev, pri pomoči ne smemo računati na otroka ali babico: „Klasika, ko je šla vsa družina z babico ali dedkom, ki sta pokazala meje, in cekarjem, polnim hrane, ter s pletenko vina v gozd, je skregana s pravili in varnim delom“. Darko Pristovnik z Zavoda za gozdove Slovenije pravi, da statistične nesreč v gozdovih podatke spremljajo že od leta 1995. V tem času je pri delu v gozdu res povprečno umrlo med 8 in 9 lastnikov letno, vendar so statistični podatki zelo nezanesljivi. „Značilen pa je podatek, da kar dve tretjini tistih, ki so se pri delu v gozdu poškodovali, ni opravilo nikakršnega tečaja za varno delo v gozdu, od devetdesetih smrtno ponesrečenih v zadnjih štirinajstih letih pa tečaja ni imel nihče“, je dejal Pristovnik.
Dr. Mirko Medved z Gozdarskega inštituta RS je povedal, koliko je po različnih merilih statistično vredno človeško življenje: po različnih metodah vrednotenja stane družbo en smrtno ponesrečeni od 5000 do 7500 delovnih dni ali od 750.000 do 1.000.000 evrov. Družba pa ima precej stroškov tudi s poškodovanimi. Dolgoletno povprečje kaže, da je na eno smrtno žrtev okrog 120 nezgod s poškodbami. Slovenija se danes po številu smrtnih delovnih nezgod v gozdu na količino spravljenega lesa uvršča na neslavno prvo mesto med bolj gozdnatimi evropskimi državami. „Pred dvema desetletjema je bilo stanje pri nas podobno tistemu v Švici, na Švedskem, v Avstriji ali Nemčiji, v tem času pa je varnost v ostalih državah močno napredovala, pri nas pa le za malenkost. V Avstriji predvsem po zaslugi dobro razvitega sistema zavarovanja in preventivnega delovanja med lastniki gozdov – tam imajo kar nekaj izobraževalnih središč za poklicno in nepoklicno usposabljanje za delo v gozdu. Podoben sistem so potem, ko so ugotovili, da v njihovih gozdovih umira preveč ljudi, uvedli tudi v Švici in hitro zmanjšali število smrtnih žrtev“, je dejal Mirko Medved.
Mimogrede v Sloveniji je okrog 100.000 zasebnih lastnikom gozdov, kolikor se jih letno loti dela v svojem gozdu. In očitno je da jim je potrebno ponuditi še več možnosti izobraževanja in usposabljanja...
Z MOTORJEM NA TRAVNIKU...
Lendava, 28. marca – Komaj se je začela „uradna motoristična sezona“, a so pomurski policisti že poročali o nesreči. Ta se sicer ni zgodila na cesti, a kljub temu ne smemo prezreti, da so motoristi med najbolj rizičnimi vozniki, kjerkoli že vozijo. Včeraj, v soboto v popoldanskem času je namreč na travniku v Dolgovaških goricah na območju Lendave, padel 21-letni voznik motornega kolesa za vožnjo motokrosa. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval...
USODNA LOPATICA ZA PRIPRAVO HRANE
Murska Sobota, 28. marca – Kar dve hujši delovni nesreči so minuli teden obravnavali pomurski policisti, v eni se je delavec lažje, v drugi pa hudo telesno poškodoval. V Beltincih je pri prelaganju granitnih plošč, ena izmed plošč padla na delavca in ga lahko telesno poškodovala. Povsem drugače je bilo v podjetju, v Murski Soboti, kjer je pri čiščenju kotla za pripravo hrane prišlo do hude poškodbe delavca. Lopatice za mešanje hrane so namreč delavca poškodovale po nogah. Gre za hudo telesno poškodbo, nesrečni delavec pa se zdravi v soboški bolnišnici.