V Gasilskem domu Gornja Radgona je potekalo nadvse zanimivo in aktualno predavanje povezano s prometno zakonodajo ter varnostjo v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Gornja Radgona je namreč, v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona in Policijsko upravo Murska Sobota, pripravil predavanje na temo: „Varnost v prometu“. Svoje je po pozdravnem nagovoru predsednika ZŠAM Vlada Kovačiča, predvsem povedal policijski inšpektor na PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner, ki je tudi odgovarjal na vprašanja poslušalcev, ki jih žal, kljub lepemu vremenu, ni bilo veliko, le kakšnih 30. Manjkalo je namreč več tako poklicnih voznikov, kot vseh drugih, saj je šlo za zelo aktualno problematiko, s katero se vsi vozniki vsakodnevno srečujemo. Žalostno je, da se predavanja udeleži 93-letni Andrej Husar, ki je voznik že 75 let, zraven pa ni tistih, ki najraje divjajo v prometu in ogrožajo sebe in druge.
Prisotnim je mag. Srečko Šteiner tako v teoriji kot v praktičnih primerih prikazal morebitne posledice ob napačnem dejanju šoferja. Podatki, ki jih je ponudijo inšpektor kažejo, da je v letih od 2000 do 2013 na pomurskih cestah izgubilo življenje 217 ljudi, več tisoč pa jih je težje ali lažje poškodovanih. „Vsako človeško življenje je neprecenljivo, čeprav ga EU ocenjuje na milijon evrov. Torej je samo tukaj odšlo 217 milijonov evrov. Koliko šol, cest in drugih objektov bi lahko za ta denar zgradili“, se je spraševal Šteiner, ki je pojasnil kako je za nastanek prometne nesreče pogosto krivo osebno prepričanje, da se „nam ne more nič zgoditi“. V mnogih primerah je mag. Šteiner z žalostno zgodbo prikazal nevarnosti, ki pretijo voznikom na cestah. Prepogosto potujemo iz točke A v točko B nepremišljeno, ko vozniki pozabimo na lastno in tujo varnost. Zanesljivo pa je tudi dejstvo, da se je število najhujših prometnih nesreč na skrajnjem severovzhodu države močno znižalo po odprtju pomurske avtoceste, leta 2008. Takrat so zabeležili 29 mrtvih, naslednje leto pa „le“ šest in od takrat na letnem nivoju nikoli ni bilo več kot deset smrtnih žrtev. Kljub vsemu je potrebno upoštevati tudi dejstva, da "pomurska avtocesta" je in ni avtocesta. Od odcepa v Pernici do Lendave ni namreč zahtevanega odstavnega pasu, kar je predpisano v kategoriji cest pod nazivom avtocesta in tudi maksimalna dovoljena hitrost je 110 km/h v nasprotju z dogovorjenimi pravili za avtocesto...
Štajner je poseben del predavanja posvetil tudi alkoholu, ki pa ni prvi vzrok za storjene nesreče. Kako in kdaj lahko policist odredi pridržanje, navaja mag. Šteiner, je odvisno od oddaljenosti pridržanja voznika od doma in če obstaja možnost, da ustrezen voznik ovadenega vinjenega voznika varno pripelje do doma. Doseženi morajo biti tudi ustrezni pogoji za zadrževanje osebe. Alkotesti morajo pokazati 0,52 ali več od 0,52 mg alkohola na 1 liter izdihanega zraka. Predvsem pa lahko tudi testirana oseba zavrne policijski alkotest in zahteva natančnejši pregled v ambulanti in v kolikor se podatki o alkoholiziranosti ponovijo, testiranec tudi plača stroške v celoti. Zakonodaja se spreminja in mag. Šteiner navaja, da se pogoji prilagajajo glede na situacije na cestah. Glavni cilj prometne policije je zagotoviti varen potek prometa. Šteiner poudarja tudi velik pomen v razliki med izrazoma "neprilagojena hitrost" ter "neprimerna hitrost". Neprilagojena hitrost je v Pomurju vzrok vsake 6. nesreče in predstavlja pogoje, pri katerih prevozno sredstvo v danih situacijah ne zaustavimo dovolj hitro. Pod izrazom "neprimerna hitrost" pa ne upoštevamo dovoljene hitrosti. Kot primer navaja vožnjo skozi mesto ali vas s hitrostjo 30 km/h ali nad 50km/h, za kateri smo sankcionirani. V prvem primeru s prenizko hitrostjo oviramo promet, v drugem pa vozimo hitreje, kot je dovoljeno. V posameznih primerih prekoračitve hitrosti je mag. Šteiner navedel tudi vrednost finančne obremenitve.
Ob sprejetju 18 kazenskih točk se vozniško dovoljenje tudi odvzame. Policisti lahko na samem kraju nesreče tudi odstopijo. To pomeni, da v kolikor je prevozno sredstvo registrirano, voznik ima vozniški izpit in v izdihanem zraku voznika pokaže alkotest vrednost 0, policisti odstopijo od obravnave. V takšnem primeru se udeleženca nesreče dogovorita o storjeni škodi sama med seboj. Mag. Štainer je povzel tudi opravila ostalih organov ob slovenski policiji, ki jih lahko srečamo na slovenskih cestah. To so medobčinski inšpektorati, za katere izvajajo dela redarji in kontrolorji vinjet na slovenskih avtocestah, ki so v pristojnosti DARS.
Predavatelj, inšpektor Šteiner je spregovoril tudi o vožnji skozi krožišče, ki še vedno mnogim voznikom povzroča preglavice. Pri prekršku v krožišču kazen, ki je bila kar 300 evrov in tri kazenske točke, je sedaj znižana na 120 €. Mag. Šteiner je iznesel tudi primer dvopasovnega krožišča ob Lendavski in Industrijski ulici v Murski Soboti, kjer so že pred dvema letoma z bližnjega nadvoza posneli video film, ki uprizarja pravi kaos... Sicer pa, varnost cestnega je vprašanje, staro skoraj toliko, kot cestni promet. Ko so se vozila namenjena prevozu tovora in ljudi pričela gibati s hitrostjo, ki je presegla hitrost hoje pešca, je promet zahteval prve žrtve. To so najprej bili pešci, potem pa tudi potniki v vozilih. In tedaj je morala država učinkovito ukrepati, da bi tudi na tem področju zaščitila svoje državljane. Tako so nastala prva prometna pravila. Od tedaj so nova in nova spoznanja vedenja in znanje na področju cestnega prometa in omogočila kompleksnejši pristop k obravnavanju in zagotavljanju varnosti cestnega prometa. Leta 1874 je cesar Franc Jožef razglasil deželni zakon, s katerim je uveljavil policijski red na javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Ta prometna pravila so bila eden prvih znanilcev reda na slovenskih cestah in so urejala predvsem vožnjo konjskih vpreg. 22 let kasneje je cesar razglasil še zakon o vožnji s kolesi po javnih cestah v Vojvodini Krajnski. Prvi avtomobil je bil v Ljubljano pripeljan v letu 1898. Že leta 1926 pa so se prometna pravila in prometni znaki poenotili z evropskimi.
Varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevajo k večji varnosti cestnega prometa. Čeprav so bili do zdaj sprejeti ukrepi učinkoviti, število smrtnih žrtev na cestah v Evropski uniji ostaja zelo visoko. „Na leto se zgodi 1,3 milijona prometnih nesreč, v katerih umre 43.000 ljudi, poškodovanih pa jih je 1,7 milijona. Glavni vzrok za smrtnost je vedenje uporabnikov cest: hitrost, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, utrujenost, neuporaba varnostnih pasov in zaščitnih čelad itd. V evropskem akcijskem programu za varnost v cestnem prometu je opredeljenih nekaj glavnih področij dejavnosti: spodbujanje uporabnikov cest k bolj odgovornemu vedenju (večje upoštevanje obstoječih pravil hkrati s strožjimi kaznimi, da bi omejili nevarno vedenje), podpiranje tehničnega napredka, da bi povečali varnost vozil, in izboljšanje cestne infrastrukture z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Med načrtovanimi pobudami so tudi zbiranje in analiza podatkov o fizičnih poškodbah zaradi prometnih nesreč in raziskave o najboljših rešitvah. Za uspeh je pomembno, da si odgovornost delijo vsi: države članice, regionalni in lokalni organi, industrija, prevozniki in zasebni uporabniki. Akcijski program predlaga njihovo splošno zavezanost Evropski listini o varnosti v cestnem prometu“, je dejal mag. Srečko Šteiner.