Čeprav naj bi upadalo število ekstremnih uživalcev alkohola, predstavlja omenjena razvada ali kot nekateri pravijo „droga“ v Sloveniji še vedno enega ključnih javno zdravstvenih problemov. Zaradi tega je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota pripravil regijsko konferenco na temo problematike alkohola v Pomurju, kjer so zbrani izvedeli o sami alkoholni politiki v Sloveniji, razširjenosti uživanja alkohola v regiji, družbenih in kulturnih vidikih uživanja alkohola, problem uživanja alkohola z vidika duhovnosti, prometni varnosti v povezavi z alkoholom in problematiki uživanja alkohola v lokalni skupnosti. Izvedeli pa so tudi o sami vzgoji za zdravje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in slišali o primeru dobre prakse program »Otroci za varnost v prometu«.
Raziskave kažejo, da se v Pomurju zmanjšuje število tistih, ki čezmerno uživajo alkohol. To je po besedah zdravnice Tatjane Krajnc Nikolič iz Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Murska Sobota, pozitivna novica in velik uspeh vseh, ki se ukvarjajo s krepitvijo zdravja v regiji. S problematiko uživanja alkohola v Pomurju se namreč poleg zdravstvenih delavcev ukvarjajo tudi šole in vrtci, policisti in nevladne organizacije. Da se v regiji, ki velja za revnejšo, in v času splošne krize zmanjšuje uživanje alkohola, je po besedah Krajnc Nikoličeve rezultat njihovega skupnega dela. Problem čezmernega pitja alkohola namreč ni samo probleme ene osebe, ampak je problem družbe kot celote, zato so na konferenci sodelovali strokovnjaki z različnih področij. ZZV Murska Sobota se je za organizacijo konference o problematiki pitja alkohola v Pomurju odločil na podlagi statističnih in podatkov iz raziskav, ki kažejo, da je problem čezmernega pitje alkohola v Sloveniji in Pomurju eden od vodilnih javno-zdravstvenih problemov. Dokazano je, da je čezmerno pitje alkohola neposredno povezano s socialno-ekonomskim stanjem. Regije, ki so socialno-ekonomsko šibkejše, imajo več problemov z alkoholom. Ljudje, ki so pripadniki nižjih socialno-ekonomskih slojev in manj izobraženi, več pijejo, je povedala Krajnc Nikoličeva.
Uživanje alkohola je eden od vodilnih dejavnikov tveganja za zdravje ljudi, saj čezmerno pitje skrajšuje življenjsko dobo. Pivske navade v Sloveniji in Evropi pa se sicer spreminjajo. Medtem ko se pri odraslih kaže trend upada pitja alkohola, med mladimi narašča, kar je posebej zaskrbljujoče, pravi Krajnc Nikoličeva. Pri mladih posebej narašča zelo tvegana oblika pitja, to je popivanje. Medtem ko se je popivanje med mladimi v Evropi zmanjšalo, se je v Sloveniji povečalo. „Prav zato so številne aktivnosti ZZV Murska Sobota v Pomurju usmerjene v preprečevanje pitja alkohola med mladimi. ZZV sicer izvaja aktivnosti, ki niso namenjene le zmanjševanju pojava pitja alkohola, ampak so usmerjene tudi v preprečevanje, da bi posameznik sploh začel piti alkohol. Tako so usmerjene v spremembe življenjskega sloga in h krepitvi zdravja“, je poudarila Krajnc Nikoličeva.
Sicer pa, čeprav se je stanje v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih do leta 2005 izboljšalo in je količina popitega alkohola bila znatno manjša, znašala je 10,3 litrov popitega alkohola na odraslo osebo (nad 15 let), se je meja do leta 2009 spet malo dvignila in znašala 10,5 litrov popitega alkohola na odraslo osebo. „Slovenija je med prvih sedem držav z najmanjšim uživanjem alkoholnih pijač pri moških“, je pojasnila Vesna Kerstin Petrič iz Ministrstva za zdravje, ki je med drugim opozorila tudi na problematiko alkohola med mladimi, predvsem na maturantskih izletih in maturantskih paradah. Predstavila pa je tudi problematiko bolezni, predvsem ciroze jeter in pa same smrtnosti. Tako je v letu 2009 zaradi alkohola umrlo 841 ljudi, kar pomeni 4,5 % vseh smrti. „Ne pozabimo pa niti na nasilja v družini in prometno varnost. Čeprav tukaj moramo poudariti, da se je stanje glede prometne varnosti in prometnih nesreč pod vplivom alkohola zmanjšalo, saj smo pred dvemi leti beležili katastrofalne podatke, lani pa je takih nesreč bilo le še petina“, je pojasnila Kerstin Petričeva, ki dodaja, da je alkohol tudi ekonomsko breme.
„Čeprav ima Ministrstvo za zdravje strategije za alkoholno politiko, se država glede nacionalnih programov ne more opredeliti. V času krize bi morali gledati na alkoholno politiko, in sicer tako, da je čim bolj učinkovita in izvedena s čim manj denarja. Alkoholna politika v Sloveniji je bila vedno odvisna od tega kaj se dogaja drugje v Evropi“, je pojasnila predstavnica ministrstva za zdravje, Vesna Kerstin Petrič, ki je prepričana, da dvig trošarin zmanjšuje količine popitega alkohola. „Torej dvig trošarin ni namenjen samo temu, da država hoče več denarja, ampak želi zmanjšati količino popitega alkohola“, pravi Kerstin Petričeve, ki bi si na tem področju želela več povezovanja z mednarodnimi organi.
Zaključki regijske konference »Problematika alkohola v Pomurju«, so bili: Naraščajoče pitje alkohola med mladimi je prioriteta delovanja vseh udeležencev in drugih deležnikov v regiji; Pomembna je družbena norma in vedenjski vzorec javnosti izpostavljenih posameznikov; Izkoristiti je potrebno možnosti čezmejnega sodelovanja; Razviti in krepiti je potrebno celovite pristope zmanjševanja čezmernega pitja alkohola v katere so vključeni: skupnost, šole, družine in drugi deležniki okolja; Socialno ekonomski položaj, stopnja izobrazbe in pitje alkohola so povezani.