Gornja Radgona - Hitrost na pomurskih, slovenskih in tudi evropskih cestah vedno znova ostaja poglavitni dejavnik prometnih nesreč. Neprimerna, predvsem pa neprilagojena hitrost je največkrat dejavnik najhujših prometnih nesreč. Potrdilo se je dejstvo, da ljudje vozimo tako kot živimo. Vzporedno z naraščanjem življenjskega in delovnega tempa, narašča tudi naše vsakodnevno hitenje, ki se pogosto odraža tudi na cesti. Nekateri vozniki namreč pozabljajo, da promet in cesta napak ne oproščata. Dovolj je zgolj trenutek in življenje se posamezniku lahko popolnoma spremeni. Zanašanje na neformalna pravila v prometu je bilo morda učinkovito, ko so bila slednja jasna vsem udeležencem v cestnem prometu, z naraščajočo kulturno raznolikostjo in čezmejnim prometom pa ni več tako. In končno, hitro naraščanje gostote prometa povečuje število interakcij in konfliktov med udeleženci, poleg tega pa povečuje tudi frustracije in zaradi tega tudi neustrezne čustvene reakcije v konfliktnih situacijah.
„Omejitve hitrosti na naših cestah niso le izmišljene številke. So natančen kompromis med hitrostjo prevoza na eni strani ter varnostjo prometa na drugi strani. Vsi vemo, da višja hitrosti prinaša večje tveganje za nesrečo. In vsi vemo, da je mobilnost nujna. Zato ob prometnem znaku omejitve hitrosti pomislimo, zakaj je številka ravno 50, 60 ali 90. Optimalna hitrost namreč pomeni najboljše razmerje med hitrostjo vožnje in varnostjo za vse udeležence v prometu. Naše vsakodnevne hitrosti premikanja vedno merimo v kilometrih, ki jih s to hitrostjo prevozimo v eni uri. Vendar pa je večina naših voženj precej krajših. In na kratke razdalje nam takšen način opisa hitrosti ne pove veliko. Pojavlja se vprašanja, ali si sploh znamo predstavljat, kaj pomeni hitrost? Poglejmo na hitrost raje v metrih, ki jih naredimo v eni sekundi. Z navadno hojo s 5 km/h na sekundo prehodimo 1,38 metrov. Hitrosti v avtomobilu so neprimerno višje: če vozimo 50 km/h, to pomeni 13,9 m/s; če vozimo 60 km/h, to pomeni 16,7 m/s; če vozimo 90 km/h, to pomeni 25 m/s. Tako nam je tudi boleče jasno, kaj v prometu pomeni eno sekundo daljši reakcijski čas: če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 13,9 metrov po prehodu za pešce; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 16,7 metrov po križišču s prednostno cesto; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 25 metrov v stoječi koloni avtomobilov“, razlaga prometni inšpektor PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
Po ugotovitvah tujih raziskav bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti za 1 km/h v naseljih, lahko pričakovali zmanjšanje števila prometnih nesreč za do 4 %, vsako znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja lahko dejansko pomeni zmanjšanje števila prometnih nesreč za približno 2 %. In nenazadnje bi z zmanjšanjem povprečnih hitrosti zmanjšanje število in teže posledic, predvsem med ranljivimi udeleženci v cestnem prometu (verjetnost smrti pešca se s 85 % pri hitrosti 50 km/h zmanjša na manj kot 10 % pri 30 km/h). „V Pomurju so se v sklopu ukrepov za zmanjšanje prometnih nesreč katerih vzrok je neprilagojena hitrost, postavili stacionarni radarji ob državnih cestah: naselje Spodnja Ščavnica, kjer je hitrost s splošnimi predpisi in prometnim znakom omejena na 50 km/h; naselje Hrastje Mota (70 km/h); naselje Grede (50 km/h); naselje Rankovci (50 km/h). Radarji na omenjenih lokacijah delujejo, pri tem pa je opaziti da veliko voznikov v naselju Spodnja Ščavnica ne upošteva omejitev hitrosti in to kljub temu, da svetlobni prometni znak ob vstopu v naselje voznika opozarja na omejitev hitrosti in kljub temu, da je na omenjenem delu državne ceste zgrajen otok, kot dodatna ovira za zmanjšanje hitrosti vožnje voznikov motornih vozil“, meni inšpektor Šteiner.
Samo ščavniški radar je v obdobju januar – junij 2014 „ujel“ skupaj 1.800 kršiteljev, in sicer: 79 prekoračitev hitrosti od 5 – 10 km/h; 1.187 prekoračitev hitrosti od 10 – 20 km/h; 408 prekoračitev hitrosti od 20 – 30 km/h; 110 prekoračitev hitrosti več kot 30 do 50 km/h in 3 prekoračitev hitrosti nad 50 km/h. Med avgustom pa še 902, kar pomeni v devetih mesecih je omenjeni radar bil izjemno produktiven, saj je „ujel“ skupaj kar 2.702 prehitra voznika „Te podatke lahko komentiramo samo z eno besedo: Preveč! Želimo si, da bi vsi udeleženci v cestnem prometu razvili takšno kulturo obnašanja v cestnem prometu, ki bi nam omogočila zdravo in varno življenje. In policisti smo prepričani, da izrečena globa ali odvzeto vozniško dovoljenje ne bo izboljšala prometne varnosti na slovenskih cestah. Voznik, udeleženec v cestnem prometu je tisti, ki lahko naredi največ za samo prometno varnost. Zato vozniki, upoštevajte omejitve hitrosti izražene ali s splošnimi prometnimi pravili ali postavljeno prometno signalizacijo!“ dodaja mag. Šteiner.
Prav stacionarni radar buri duhove, češ da je ta nepotreben pri tako nizki hitrosti, ker da so pločniki za pešce na obeh straneh ceste. Toda ne smemo prezreti, da je na omenjenem območju več „vstopov“ na glavno cesto, ob tem je prav tam kjer stoji radar v zadnjem desetletju umrlo najmanj pet udeležencev v prometu.

Zaskrbljujoči podatki stacionarnega radarja v Spodnji Ščavnici
Neprilagojena hitrost je na slovenskih cestah še vedno med glavnimi dejavniki prometnih nesreč, še zlasti tistih z najhujšimi posledicami. Pogosto je povezana tudi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in alkoholom. Policisti PU Murska Sobota ugotavlja, da je vzrok vsake 5. prometne nesreče na naših cestah prav hitrost. Kot poudarja tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš, je na enem izmed štirih postavljenih stacionarnih radarjev za meritve hitrosti v naseljih, in sicer v Spodnji Ščavnici, stanje izmeno zaskrbljujoče. „Prav odsek v naselju Spodnja Ščavnica izstopa v zelo negativnem in skrb vzbujajočem smislu. Samo v obdobju avgust – oktober letošnjega leta je bilo namreč na omenjenem odseku izmerjenih 902 kršitev hitrosti, za katere je predpisana globa in najmanj tri kazenske točke. Kot primerjava z ostalimi postavljenimi stacionarnimi radarji pa je bilo skupaj v vseh štirih v tem času izmerjenih 1.043 prekoračitev hitrosti. Področje hitrosti je zato ključno za zagotavljanje boljše prometne varnosti. Žal nekateri vozniki hitrosti in načina vožnje še vedno ne prilagodijo svojim sposobnostim za vožnjo, lastnostim in stanju ceste ter preglednosti na njej, gostoti in drugim značilnostim prometa, vremenskim razmeram ter značilnostim vozila in tovora. Vozniki z upoštevanjem prometnih predpisov v prometu sodelujete preventivno in s tem ščitite tako sebe kakor tudi druge udeležence na cesti. Namreč, če bi povprečno hitrost v naseljih zmanjšali za samo 1 km/h, bi se število prometnih nesreč zmanjšalo za približno 4 %. Znižanje povprečne hitrosti za 1 km/h zunaj naselja pa bi pomenilo zmanjšanje števila prometnih nesreč zaradi hitrosti za približno 2 %“, pravi Rauševa.