Žalostni so mnogi ljudje, ki so v nedavnih ujmah, zlasti zadnjih poplavah, utrpeli veliko materialno škodo, nekateri so celo ostali brez kakšnega družinskega člana. Žal pa poplave niso prizadele zgolj ljudi, temveč so „nasrkala“ tudi nekatera ogrožena živa bitja, ki so sicer prilagojena na življenje ob reki, med njimi tudi breguljka, znana tudi pod imenom peščena lastovka, ki živi v Sloveniji predvsem v vzhodnem nižinskem delu, ob velikih rekah. Od vseh lastovk so najbolj vezane na vodo. Zakaj? Gnezdijo namreč v rovih, ki jih skopljejo v strme in neporaščene peščene brežine. Le-te pa je moč najti le ob rekah oz. na tistih predelih rek, kamor človek (še) ni posegal z namenom »izkoriščati, obvladovati in ukalupiti vodotok«, kot poudarjajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Da strma rečna brežina, primerna za breguljke, sploh nastane, je potreben konstanten proces rečne erozije. Slednji pa ni možen, če so bregovi tako rekoč zabetonirani, pretok vode pa reguliran na biološki minimum. Obnavljajočih se naravnih peščenih sten, v katerih bi gnezdile breguljke, na naših rekah praktično ni več. Prostovoljci DOPPS sicer vsako leto umetno vzdržujejo nekaj 10 metrov peščenih sten in s tem preprečujejo, da bi breguljke, simbolična bitja dobre ohranjenosti nižinskih tokov rek, pri nas izumrle. S stališča breguljk je torej občasen velik vodostaj, ki »gloda in čisti bregove«, nujen za njihov obstoj. A ob pravem letnem času, kadar so lastovke v Afriki.

„V letošnjem letu se je na Savi pri Sneberjah odvijala fenomenalna naravovarstvena zgodba. S finančno podporo Mestne občine Ljubljana (MOL) je DOPPS uspelo s preprostim urejanjem peščenih brežin (t.j. odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin) vzpostaviti rekordno kolonijo breguljk pri nas. Z lanskih 15 parov breguljk se je letošnje poletje številka povzpela na rekordnih 1300 parov, kar po ocenah DOPPS predstavlja približno polovico celotne slovenske populacije. Tako velika kolonija je redkost tudi v evropskem merilu! Vendar je lokacija imela še večji potencial. Do avgusta so mladiči breguljk iz prvega legla uspešno poleteli. Sigurno so »potamanile« ogromno komarjev! Potem pa je prišla izrazita povodenj, ki je uničila vsa druga legla. Ni jih le poplavila, temveč dobesedno odtrgala. Debelejših skladov finega sedimenta, ki je primeren za kopanje gnezdilnih rovov breguljk, v veliki meri ni več. Tisti, ki so še ostali, pa so spodjedeni in se bodo najverjetneje kmalu porušili. Da se bo rekordno leto na tej lokaciji še kdaj ponovilo, je postalo manj verjetno,“ je povedal Matej Gamser, varstveni ornitolog DOPPS.

Vendar k sreči ni vse tako črno. Teoretično se drugega legla loti nekoliko manjše število breguljk. Zagotovo je bila smrtnost manjša, kot če bi se taka povodenj pripetila v juniju. In pa, če je Sava imela takšno moč, da je dolgoročno razdejala primerno gnezdišče v Sneberjah, potem obstaja upanje, da ga je kje formirala na novo. In breguljke ga bodo prihodnje leto zagotovo našle in kolonizirale. „Do vodotokov imejmo zdravo strahospoštovanje. Prepustimo reki svoj prostor, vanj ne siliti za vsako ceno, ki jo ponudi občinski funkcionar in v primeru urejanj vodotokov ali poplavnih predelov ne pozabimo, da še zdaleč nismo ljudje edine živali tam. Priznajmo si napake, do narave smo zelo malomarni. Ker nanjo gledamo kot samoumevno in je ne spoštujemo. V isti sapi smo neodgovorni do naših prihodnjih generacij, katerim bomo v končni fazi predali »štafetno palico«. Da, tudi te hiše, ki jih sedaj čistimo mulja. Naši otroci jih bodo ponovno, morda nekajkrat. Mar ne? Uvedba papirnatih slamic, pakiranih v plastični embalaži, ne bo rešila klimatsko-biodiverzitetne krize. V tej smeri se pričakuje vsaj 1) dosledno upoštevanje stroke (pa ne le gradbene in energetske) brez držanja fige v žepu in 2) učinkovite in trajne velikopotezne obnove degradirane narave brez prisotnega »greenwashing-a«. Kar pričnimo z rekami. Če bomo uspešni, nam bodo to sporočile breguljke.« je dodal Matej Gamser.