Maribor - Policija je v letu 2010 do 31. 3. zabeležila kar 22,4 % porast vseh kaznivih dejanj ropov po členu 206 Kazenskega zakonika (KZ-1), od 143 kaznivih dejanj v istem obdobju leta 2009 na 175 dejanj letos, preiskanost je 42,9 %. In med omenjenimi ropi, v prvih treh letošnjih mesecih, so na območju Slovenije obravnavali kar devet ropov in en poskus ropa, ki so bili izvršeni na škodo Pošte Slovenije, in sicer na območjih PU Kranj, PU Ljubljane, PU Maribora in PU Postojna. Ob tem ne gre prezreti rop poštnega uslužbenca v neposredni bližini pošte Apače na murskosoboškem območju, kjer so policisti in kriminalisti v nekaj dneh odkrili storilca, in sicer mlada domačina.
Zadnji letošnji rop na škodo Pošte Slovenija je bil izvršen v petek, 26.3., in sicer na pošti v Malečniku, in tudi tega so policisti preiskali. Ropa sta osumljena 31 in 32-letna moška iz okolice Maribora, in sicer sta se po ugotovitvah preiskovalcev 26. 3. 2010, ob 15.35 uri pripeljala z osebnim avtomobilom Ford pred poštno poslovalnico v Malečniku. „Preko obraza sta si nadela črni pleteni maski z izrezom za oči. Nato sta vstopila v poslovalnico, kjer je starejši v uslužbenko naperil pištolo. Od nje sta zahtevala denar in v nadaljevanju jima je izročila okoli 3.500 evrov. Moška sta vzela denar in se z vozilom odpeljala proti Mariboru. Dne 7.4.2010 sta bila pridržana in s kazensko ovadbo privedena k preiskovalnemu sodniku. Policisti so kmalu po dejanju našli vozilo, ki sta ga storilca uporabila pri ropu in kupila ravno v ta namen, v pomoč pa jim je bila tudi anonimna prijava očividca dejanja. Velja pa tudi poudariti prisebnost pošte uslužbenke, ki je sprožila signalno varnostno napravo pred izročitvijo zahtevanega denarja roparju“, je dejal Vilko Širce, vodja sektorja za splošno kriminalitete generalne policijske uprave.
Glede na dejstvo, da gre v poštnih poslovalnicah tudi za gotovinsko poslovanje je potrebno poskrbeti za primerno varovanje tako samih objektov, kot tudi zaposlenih. Tako je v letih 2008 in 2009 Pošta Slovenije v sodelovanju s policijo, predvsem predstavniki Policijske uprave Ljubljana in Maribor, izvedla več aktivnosti, s ciljem izboljšanja osebne varnosti zaposlenih in tehničnega varovanja objektov. Preiskovanje kaznivih dejanj ropov pošt je glede na metodiko in taktiko dela policije zelo podobno ne glede na to ali je oropana pošta ali pa kakšna druga finančna ustanova, gre za postopke v okviru kriminalističnih preiskav kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete.
Po besedah direktorja Sektorja za korporativno varnost in nadzor Pošte Slovenije Borisa Novaka tako obsežnega povečanja števila ropov ni bilo moč ne pričakovati ne napovedati. „Analiza omenjenih kriminalnih deliktov, storjenih zoper Pošto Slovenije, je pokazala, da internih razlogov za nenaden vzpon števila kaznivih dejanj ni. Konkretnih razlogov za naraščajoči trend ne moremo natančno definirati, sklepamo pa lahko, da je k temu prispevalo zlasti trenutno stanje gospodarskega okolja“, meni Novak, ki ob tem napoveduje dodatne ukrepe za zavarovanje premoženja, in sicer nakup sistema, ki bo uničil gotovino.
Čeprav je višina odtujene gotovine pri posameznih ropih relativno nizka, hkrati pa tudi ni povzročena velika dodatna gmotna škoda, naraščajoči trend števila kaznivih dejanj družbo skrbi, še zlasti, ker so pri omenjenih deliktih potencialno ogroženi tako zaposleni kot tudi uporabniki poštnih storitev. „Naši objekti so tako mehansko kot tehnično varovani, hkrati pa ključne objekte varujemo tudi fizično. Seveda je prioriteta varnost zaposlenih in uporabnikov. Zaradi tega so naši napori prvenstveno usmerjeni v zagotavljanje njihove varnosti. Na Pošti že sedaj izvajamo vse potrebne oblike varovanja in dobro sodelujemo tako z zasebnimi družbami za varovanje kot tudi s policijo, hkrati pa bomo to sodelovanje še intenzivirali. Tako smo že okrepili ustrezno sodelovanje z Generalno policijsko upravo, predvsem s predstavniki Uprave kriminalistične policije kakor tudi s predstavniki regionalnih policijskih uprav pri izmenjavi podatkov o okoliščinah storitve ropov in pri načrtovanju možnih ukrepov za preprečevanje ropov pošt“, dodaja Boris Novak, ki dodaja, da med kriminalnimi dejanji proti Pošti Slovenije najbolj izstopajo ropi in roparske tatvine ter vlomi in poškodovanja tujih stvari, torej delikti, ki povzročajo materialno škodo in psihosocialno obremenjujejo oziroma ogrožajo tako zaposlene kot uporabnike poštnih storitev...
KAJ PRAVZ KAZENSKI ZAKONIK?
Slovenski Kazenski zakonik sicer predvideva dokaj visoko kazen za roparje. Tako je v 1. odstavku 206. člena KZ-1 zapisano: Kdor vzame tujo premično stvar, da bi si jo protipravno prilastil, tako da uporabi silo zoper kakšno osebo ali ji zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Člen 206/2: Če sta storili rop dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi ropale, ali če je vrednost ukradene stvari velika in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti, se storilec kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let. Člen 206/3: Če je bilo dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.
KAJ PRAVI STATISTIKA?
Iz statističnih podatkov Sektorja za korporativno varnost in nadzor Pošte Slovenije je razvidno, da je bilo v obdobju od 2004 do 2009, na letnem nivoju izvršenih od pet do devet ropov pošt, v letu 2010 pa je bilo v obdobju zgolj treh mesecev izvršenih že devet ropov pošt in poskus ropa. Tako obsežne eskalacije izvrševanja ropov, kot najhujše oblike premoženjskih deliktov, ni bilo mogoče pričakovati niti napovedati. Omenjeni porast predstavlja bistven odklon od varnostnih razmer, značilnih za naše poslovanje v prejšnjih letih, ko smo število ropov pošt ocenili kot relativno konstantno kategorijo varnostnih pojavov. Izjema so bili ropi prevozov vrednostnih poštnih pošiljk, ki so nas količinsko in vrednostno obremenjevali v letu 2007...