Komu je na potu Zeliščni park okoli gradu v Negovi, ki je edinstven v Sloveniji in Evropi Gotovo v občini Gornja Radgona ni kraja, ki bi s svojimi zanimivostmi, predvsem negovskim gradom, Negovskim jezerom, slikovito zeleno pokrajino in slatinskimi vrelci, pritegnil toliko zanimanja kot mali kraj Negova. Osrednja turistična znamenitost je gotovo grad, ki ima najbolj ohranjeno obzidje od vseh gradov v Sloveniji. Hvalevredno je, da je država, na pobudo občine Gornja Radgona, poskrbela za obnovo dela gradu, ki je sedaj pravi lepotec. Z njim bi se ponašala vsaka občina, kaj šele mali kraj kot je Negova. Tega bi morali biti ponosni občani občine Gornja Radgona, posebno pa krajani krajevne skupnosti in kraja Negove. Toda v kraju se najdejo taki, ki jim je malo mar za skupno pridobitev. To se je že večkrat dogajalo. Že pred obnovitvijo gradu, so se dogajala razdejanja, ki so pripomogla hitrejšemu propadanju gradu.
Tokrat so se vandali, kako bi jih drugače naj imenovali, spravili na znameniti, edinstven Zeliščni park v Negovi, ki privablja številne turiste. Zeliščni park, ki je avtorsko delo znanega radgonskega in slovenskega zeliščarja Andreja Coklina, je prava učna ura za vsakega, ki kaj da na zdravilna zelišča. Kot smo že poročali se park razprostira v obliki poti okoli gradu, ki pelje vse do znamenitega ribnika Gosijak, ki je povezan z mitološko zgodbo o kopanju vodnjaka na grajskem dvorišču. Zeliščni park tvorijo tudi lepo urejene gredice, mi bi rekli, da je to »ograd«, kot rečejo vrtu v Slovenskih Goricah, na južni strani grajskega pobočja. To negovsko pridobitev so že večkrat skrunili, se pravi poškodovali, objestneži. Tokrat je bilo njihovo dejanje nadvse pobalinsko in obširno. Na Zeliščni park, so se spravili ob zeliščni poti, ki pelje pod severnim delom pobočja gradu. Močno prizadeti ustvarjalec Zeliščnega parka v Negovi Andrej Coklin nam je o tem povedal:
»Čeprav že od samega začetka izdelave in zasaditve zeliščnega parka prihaja do občasnega lomljenja tablic, ki označujejo zdravilne rastline, pa je današnje odkritje vandalizma vredno prav posebne graje. Tokrat so se vandali, skoraj zagotovo je to domača mladina, ki nima kaj bolj pametnega početi, znesli nad delom parka ki poteka od vrta skozi gozd do asfaltne ceste. Odstranili so blizu 40 označevalnih tablic, od katerih smo nekatere našli polomljene v gozdu, razmetali kamne, ki so omejevali gredice in izruvali nekaj sadik (bor, kostanj, pokončni bršljan…), ki so bile dovolj male, da so to lahko storili. Pri večjih drevesih so razmetali samo kamenje in na stezo navlekli suhe veje iz okolice. To se je zgodilo med soboto popoldan, ko je bilo še vse v redu in petkom, ko smo dejanje opazili. Moram povedati, da je največ dela na vrtu, zato po stezi praviloma pogledamo enkrat na teden, včasih pa še to ne, kajti tudi skupine v zadnjem času praviloma peljemo le po vrtu in okolici vrta, kajti ravno tukaj je največja koncentracija rastlin. Ta »poseg« pomeni vsaj 200 Evrov škode na tablicah, če gremo nabavit nove sadike je to še kakšnih 100 Evrov, pomeni pa tudi vsaj dva dneva dela, da se postavi kamenje na mesto.
Pa to ni prvo večje razbijanje tablic. Minulo zimo so (zelo verjetno isti heroji) polomili več kot 60 tablic v delu trase med asfaltom in ribnikom Gosijak. Tam so vsaj kamne pustili v glavnem pri miru, razen tistih, ki so jih razmetali z motornimi kolesi, ko so se vozili ne le po stezi, pač pa večkrat tudi po gredicah. Sicer pa so doslej polomili ali kako drugače odstranili precej čez 100 tablic, to pa pomeni kar veliko škodo. To so počeli v večkratnih »pohodih«, kajti vseh tablic niso polomili v istem dnevu. Spomladi sem zamenjal kakih deset tablic, pa so bile čez 14 dni tudi te polomljene. Pozno poleti sem ostanke tablic odstranil.
Prve nezaželene posege smo opazili že ob zasajanju rastlin. Tako se je zgodilo, da sem v petek dopoldan zasadil dve sadiki kolmeža, a jih v ponedeljek zjutraj več ni bilo. Čeprav bi za lastno uporabo potreboval eno sadiko, si je bodoči gojitelj privoščil obe…Podobno se je vmes dogajalo tudi na ograjenem vrtu, kjer sem med drugim našel kuhinjski nož, s katerim si je nekdo izkopaval sadike. Na srečo le toliko, da so nam osnovni vzorci ostali. Med najdenimi predmeti pa je tudi ključ za svečko, ki ga je neki mopedist izgubil, ko je vozil kros po gredicah ograjenih s kamenjem.
Sicer pa smo imeli tudi takšnega obiskovalca, ki je potreboval kamenje za domači skalnjak ali škarpo, pa si je pri Gosijaku naložil lepše kamne in jih odpeljal. Zanimivo pa je tudi to, da je z osebnim avtom to moral narediti večkrat, ali pa je prišel s traktorjem…
Ne vem, kako naj ta dejanja komentiram, saj za takšen vandalizem ni besed. Negovčani, ki se tako radi pohvalijo s tem kar imajo, turistom veselo razkazujejo zeliščni park, po drugi strani pa jim je očitno napoti. Namesto, da bi bili veseli, da se tudi pri njih nekaj dogaja in da je domača občina prav s tem parkom pridobila sredstva za obnovo gradu, pa vsaj nekateri med njimi želijo uničiti vse, kar je narejenega. Se bodo sedaj spravili nad grad, ki je delno obnovljen?«
Nad tem dejanjem je ogorčena tudi direktorica Zavoda za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona Norma Bale, v okviru katerega deluje Zelišni park Negova. "Tovrstna dejanja me zmerom presenetijo in prizadenejo. Zame izgovor, da so to storili ljudje iz, morda objestnosti, ne pa tudi iz hudobije, pač ni izgovor. Smo to, za kar se odločimo, da smo. Če nekdo namerno, in iz samo njemu razumljivega veselja, poškoduje naravo, je zagotovo tudi proti živali že zalučal kamen. In od tam do človeka je samo naslednji zamah. Škodo bomo seveda popravili, toda več kot bomo morali v Zeliščni park in s tem v Negovo vlagati nepredvidenih in resnično nepotrebnih sredstev, manj ga bomo lahko v druge stvari. Tako storilci na koncu koncev škodujejo tudi tistim v Negovi, ki jih sicer imajo radi."