Zaradi očitka o neupravičenem vstopu v informacijski sistem se je danes pred okrajnim sodiščem v Mariboru nadaljevala glavna obravnava zoper štiri Romuni, ki so se v priporu znašli v začetku letošnjega junija, potem ko so jih policisti prijeli po domnevni namestitvi skimming naprav v dveh mariborskih Merkurjevih centrih na Teznem in Studencih. Fantje, 26-letni Marius Constantin Toma, 23-letni Claudio Bordeciuc, 30-letni Ionut Lautaru, in 27-letni Catalin Mihai Janu, so si omislili lahek način zaslužka, saj naj bi po mnenju tožilstva v skupaj šest POS-terminalov v dveh omenjenih centrih namestili naprave, ki so kopirale magnetne zapise kreditnih in plačilnih kartic ter PIN-kode, s katerimi bi nato izdelali klone kartic. Vendar pa so delavci v Merkurjevih centrih zlorabo opazili in obvestili policiste, ti pa so četverico nato prijeli na izhodu iz Slovenije, na mejnem prehodu Dolga vas. Poleg očitka o neupravičenem vstopu v informacijski sistem so vsi štirje obtoženi še izdelovanja in pridobivanja pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje, saj so ob prijetju pri njih našli tako skimminga naprave kot druge pripomočke za kopiranje magnetnih zapisov in kloniranje kartic.
Obtoženi so sodišču podali svoje pisne zagovore, na obravnavi pa so vztrajali na njih in se niso dodatno zagovarjali. Ker so bili njihovi pisni zagovori predočeni preostalim obtoženim le v romunščini - tik pred začetkom sojenja je sodnica Simona Mernik morala tolmačko še sodno zapriseči, saj sodišče že priseženega tolmača ni našlo, so nam na kratko zagovore svojih klientov nato povzeli odvetniki pred sodno dvorano. Vsi storitev kaznivega dejanja zanikajo, skozi Slovenijo naj bi bili le potovali, Toma pa je dejal, da je v Italiji (tam so menda vsi zaposleni) od neznanca v zameno za denar prejel paket, ki naj bi ga odnesel v Romunijo, kaj pa je v njem, pa naj ne bi bil vedel. Damijan Škrinjar, vodja tezenskega Merkurjevega centra, pa je povedal, da jim je 23. junija eden od POS-terminalov javljal napako, zato so poklicali serviserja. Zgodba se je ponovila naslednji dan, takrat pa je serviser odkril v terminalu nameščeno napravo, ki tja ne sodi. Obvestili so policiste, ponovno sporočilo organom pregona pa so podali še 1. junija, ko so ponovno našli na enem od terminalov prerezano varnostno nalepko. Škrinjar je dodal, da so bili pozorni na avtomobil Renault espace temne barve z romunskimi registrskimi tablicami, ki ga je 1. junija - takrat naj bi bili storilci skušali s teminalov odstraniti nameščene naprave - najprej videl na Teznem, nato pa še na Studencih. Ker si obrazov ni zapomnil, je pa opazil, da je eden od tujcev imel na desni nogi tatu, je sodnica vsem naložila, naj dvignejo hlačnice. Tatu, ki je bil po mnenju Škrinjara prave velikosti, ne ve, ali gre za isti lik, je bilo opaziti na nogi Bordeciuca.
Današnja obravnava se je dotaknila tudi namestitve omenjene naprave v kranjskem Merkurjevem centru, tudi zaradi namestitve skimming naprav v kranjskem in ljubljanskem Merkurju, kjer naj bi jim do podatkov s kartic uspelo priti in naj bi povzročili tudi škodo. Eden od neuspelih primerov - namestitev naprave je preprečilo dejstvo, da naj bi imel POS-terminal nameščeno varovalno tipalo, ki je ob neupravičenem odprtju terminala aparaturo zablokiral in ni več delovala - se je znašel tudi v postopku, ki se vodi na okrajnem sodišču, tožilstvo pa zanj bremeni Janua. In prav Janu naj bi bil tisti, ki ga je Vilijem Perko, Merkurjev notranji revizor za področje komerciale, prepoznal kot možnega storilca glede na posnetke varnostnih kamer. Perko je povedal, da je terminal 22. marca letos še deloval, dan kasneje pa ne več, in ko so ga 24. marca odprli, v njem sicer niso našli skimming naprave, so pa našli sledi, da naj bi bila ta nastavljena.
„Zato sem pregledal posnetke varnostne kamere v noči iz 22. na 23. marec. Kamere so zaznale, da je ponoči v trgovini bilo gibanje in sicer je šlo za kratke pobliske baterijske svetilke. Po ogledu posnetkov dan prej in naslednje jutro pa smo lahko identificirali možnega storilca, ki je zvečer ostal v trgovini in jo zapustil šele zjutraj“, je dejal Perko, po ogledu obtoženih pa se mu je najbolj podoben posnetemu moškemu zdel Januu. Pričal je tudi mag. Aleš Jaklič, sicer profesor na Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani, ki so mu policisti zaradi izdelave predhodnega mnenja poslali fotografije naprav, najdenih v kranjskem Mekurju. Povedal je, da sicer, dokler zadeve ne preizkusi, ne more zagotovo trditi, da gre za skimming napravo, a je mala verjetnost, da bi se ta uporabljala za kaj drugega. Sicer pa je kranjska naprava bila takšna, da je podatke o magnetnih zapisih in PIN kodi pošiljala na daljavo, medtem ko so te, najdene v Mariboru, bile spominske, kar pomeni, da jo je storilec moral odstraniti, da je prišel do podatkov. Kar Jaklič torej ni mogel z gotovostjo potrditi, da gre res za sporne naprave, je tožilstvo predlagalo pritegnitev izvedenca, čemur je sodnica Simona Mernik pritrdila. Odvetniki vseh štirih obtoženih so nato, glede na to, da se bo sojenje zaradi pritegnitve izvedenca zavleklo, predlagali odpravo pripora obtoženim, odvetnik Jernej Kokalj je za Lautaruja ponudil celo varščino v višini 15.000 evrov, a je sodnica vse te predloge zavrnila.
Sicer pa, medtem ko naj v Mariboru ne bi bili prišli do magnetnih zapisov kartic, pa naj bi bili v Ljubljani in Kranju namestili naprave, ki so prenašale podatke na daljavo, s kloni kartic pa naj bi v tujini - Veliki Britaniji in na Nizozemskem - dvignili večjo vsoto denarja. Koliko, bo znano, ko bo preiskava končana
Sojenje se bo nadaljevalo v začetku septembra.