Murska Sobota 19. oktobra – Kar burno je bilo na včerajšnjem nadaljevanju glavne obravnave zoper 37 – letnega Martina Lipovška iz Rimskih Toplic. Pred senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, kateremu predseduje sodnik Stanislav Jug, mu namreč sodijo zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je umrla hrvaška državljanka, takrat 56 – letna Ljuba Šoštar, ob tem je ena oseba utrpela hude telesne poškodbe, nastala pa je tudi za 1,5 milijona takratnih tolarjev. Obtožnica, ki jo zastopa okrožni državni tožilec Žarko Bejek, bremeni Lipovška povzročitve omenjene prometne nesreče iz malomarnosti, ki se je zgodila že 28. julija 2002 okrog 23.45 ure. Takrat je obtoženi vozil tovornjak s polpriklopnikov po regionalni cesti Radenci – Ljutomer. Izven naselja Hrastje-Mota, v smeri Vučje vasi, je pričel pri neprekinjeni črti v levem nepreglednem ovinku prehitevati drugo tovorno vozilo v trenutku, ko je nasproti pripeljal osebni avtomobil. Trčenja ni bilo mogoče preprečiti, reševalci pa so zaradi hudih poškodb voznico osebnega avtomobila hrvaško državljanko 56-letno Ljubo Šoštar in njeno sopotnico Iris Mašić odpeljali v bolnišnico. Šoštarjeva je za posledicami nesreče 5. avgusta istega leta umrla, Mašićeva pa je bila zaradi poškodb dalj časa nezmožna za delo.
Za omenjeno kaznivo dejanje je sodišče obtoženega Lipovška že pred leti spoznalo za krivega ter ga tudi obsodilo na polletno zaporno kazen, a je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi obrambe in postopek vrnilo v vnovično obravnavo. Že na prejšnji obravnavi je obtoženi, pred novim senatom, vztrajal pri zagovoru v preiskavi in na prejšnji glavni obravnavi, tokrat pa je le odgovarjal na zastavljena vprašanja tožilca Žarka Bejeka ter svojega zagovornika, odvetnika Marka Cuka. Tako je obtoženi med drugim ponovil, kako mu je voznik tovornjaka, gre za Jožeta Kelharja iz okolice Brežic, ki je vozil pred njim po naselju Hrastje-Mota, dal za prehitevanje signalni znak z desnim smerno lučjo. In takrat je, po navedbah obtoženega, črta je bila prekinjena. Je pa Lipovšek vztrajal, da je v času, ko je prehiteval vozilo, slednje pričelo pospeševati. Takrat, ko je bil vzporedno z drugim tovornjakom, je obtoženi tudi zagledal neprekinjeno črto ter luči od nasproti vozečega osebnega avtomobila... Podobno je tokrat pričala tudi njegova izvenzakonska partnerka Tanja Požin, ki je dejala, da se je pogosto s partnerjem peljala okrog. Sama bi kot privilegirana priča lahko odklonila pričanje, a je raje pričala tako „natančno“, da je, poleg prisotne oškodovanke Iris Mašić, celo predsednik senata posumil, in je odkril veliko razhajanj med pričanjem v preiskavi in na prejšnji obravnavi.
Podrobno je Požinova razložila, da je v kritičnem času, ko je bila lepa, jasna in topla noč, na pomurski „cesti smrti“ bil gost promet. Zaradi tega je njen partner peljal bolj počasi, ker je bil pred njimi drugi tovornjak. Ko sta prišla izven naselja (Hrastje Mota op.p.) naj bi jima tovornjak pred njima dal svetlobni znak (desni smernik), da ga lahko prehitita. „To je Martin tudi poskusil, toda nikakor mu ni uspelo, ker je tudi tovornjak pred nama začel pospeševati. Ko sva začela prehitevati z druge strani ni bilo videti nobenega vozila. Šele ko sva končno prišla nekje vzporedno z drugim tovornjakom, saj z našim težkim vozilom nisva mogla samo skočiti na svoj vozni pas, sem zagledala luči, ki so se bližale iz nasprotne smeri. Dejala sem samo: Pazi. Martin je takoj začel blicati, torej svetlobno opozarjati nasprotni vozeče vozilo, hkrati je brenzal in na koncu celo zaustavil vozilo, toda trčenja ni mogel preprečiti. Po trku sva stekla iz vozila, da sva pomagala ženskam, ki sta bili v avtomobilu. Ne vem kdo je klical reševalce“, je med drugim dejala priča Tanja Požin, ki je nenehno trdila, kako je drugi tovornjak, ki sta ga prehitevala vseskozi imel prižgan desni smernik. Dodala je tudi, kako je večkrat klicala v bolnišnico, kjer so ji sprva povedali, da je stanje poškodovanih stabilno, pozneje pa več niso hoteli povedati ničesar, ker da lahko povedo samo svojcem.
Nato je predsednik senata pričo spomnil, da se na prvem zaslišanju „ni spomnila“, da bi voznik drugega tovornjaka, med njunim prehitevanjem, pospeševal. Hkrati je na prvi obravnavi povedala, da ni bila pozorna, sedaj pa se je vsega spomnila, vztrajala je tudi, da je bil njun tovornjak zaustavljen v času trka, čeprav naj bi vse druge priče trdile drugače. Predsednika senata je tudi presenetilo, da sta priča in partner „mirno sprejela“, da naj bi jim drugi tovornjak s pospeševanjem, oviral prehitevanje, s čem naj bi povzročil krizno situacijo. Med njenim pričanjem pa se je s pripombami, pogosto oglašala tudi prisotna oškodovanka Iris Mašić, ki je med drugim dejala, kako je očitno, da bodo na koncu okrivili pokojno, da je sama povzročila nesrečo, čeprav je peljala po svoji strani vozišča. Ko je sodnik zagrozil, da bo Mašićevo poslal iz dvorane je slednja utihnila, na koncu ko ji je sodnik dal besedo, pa je očitno v visoki nosečnosti, med glasnim jokom dejala, kako so „ti ljudje ubili človeka, sedaj pa govorita neresnice...“.
Vmes je izvedenec prometne stroke, Željko Leskovšek iz Celja podrobno predstavil svoje ugotovitve in meritve, ki jih je opravil na kraju nesreče. Sam ni mogel ne potrditi in ne zanikati, da bi drugi tovornjak pospeševal, ko ga je Lipovšek prehiteval, je pa pustil možnost, da bi slednji začel s prehitevanjem na mestu, kjer je sredinska črta še bila prekinjena. Izvedenec je tudi dodal, da bi se „v normalnih okoliščinah prehitevanje moralo končati pred trkom“, saj bi glede na izračune iz topografov, za prehitevanje potreboval 233,5 metra. In ker je obramba vztrajala, da se pričo Jožeta Kelharja, voznika prehitevanega tovornjaka, iz Brežic, zasliši neposredno, je obravnava bila preložena na 7.11.2007. Je pa predsednik senata pripomnil, da bodo pričo v Mursko Soboto privedli policisti.