Štirje stacionarni radarji v Pomurju v sedmih dneh „ujeli“ kar 219 prehitrih voznikov Medtem ko je državni zbor sredi decembra obravnaval strožjo prometno zakonodajo, so stacionarni radarji v Pomurju istočasno že poskrbeli za vnovično rdečenje vozniških dovoljenj med prebivalci. Samo štirje stacionarni radarji, ki so postavljeni na različnih lokacijah po Pomurju so namreč, brez prenosnih radarjev, ki so v delu vsak dan, v sedmih dneh „ujeli“ kar 219 prehitrih voznikov, izmed bo velika večina, poleg visoke denarne kazni morala znova opravljati vozniško dovoljenje. To pa potrjuje, da radarji, ki so jih postavili maja letos le niso samo okraski temveč dejansko delujejo. In če temu dodamo še nekaj takšnih, ki so jih odkrili prenosni računalniki, se bo počasi zgodilo, da v Pomurju kmalu ne bo veliko voznikov z veljavnim dovoljenjem.
Očitno je torej represija, oz. udarec po denarnici, najbolj učinkovito zdravilo za (pre)hitre voznike, kar policisti niti ne skrivajo. „Zagotavljanje večje varnosti cestnega prometa je možno s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. Udeležba z motornim vozilom v cestnem prometu je zelo zahtevno opravilo. Ne samo, da mora biti voznik zbran pri vožnji, še več, pomembno je, da ne precenjuje svojih sposobnosti glede vožnje in obvladovanja vozila, pri tem pa mora spremljati promet okrog sebe biti pazljivi predvsem pa predvidljivi. Vozniki z upoštevanjem prometnih predpisov delujejo preventivno in s tem ščitijo tako sebe kakor tudi druge udeležence v cestnem prometu. Žal, glede na vse statistične podatke in na ugotovljene kršitve, bi lahko trdili, da v Pomurju tega še vedno ne upoštevamo, ali bolje lahkomiselno verjamemo »da se nam to ne more zgoditi«. Prav zaradi izboljšanja varnosti v cestnem prometu, so bili postavljeni stacionarni radarji na štirih lokacijah v Pomurju (Spodnja Ščavnica, Renkovci, Hrastje Mota in Grede – Jula Marof). Voznike pa je potrebno še enkrat opozoriti, da omenjeni radarji delujejo“, pravi prometni inšpektor na SUP PU Murska Sobota, mag. Srečko Šteiner.
In da njegova trditev drži, se je potrdilo v minulih sedmih dneh, ko so »izmerili« 219 prekoračitev hitrosti, zoper katere bo podan obdolžilni predlog na okrajno sodišče – oddelek za prekrške. Pomeni, da so vozniki prekoračili hitrost vožnje v naselju za več kot 30 km/h ali 40 km/h. Šteiner pravi, da so omenjene kršitve sankcionirane po 32. členu ZVCP: Voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, se kaznuje za prekršek z globo: če prekorači hitrost za več kot 30 km/h, z najmanj 1.000 €. Enako se kaznuje voznik, ki za več kot 20 km/h prekorači dovoljeno hitrost v območju za pešce ali v območju umirjenega prometa. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. „Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se izreče vozniku motornega vozila, ki v naselju prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h, ali v območju za pešce, v območju umirjenega prometa oziroma v območju omejene hitrosti za več kot 30 km/h, poleg globe določene v prejšnjem odstavku tudi 18 kazenskih točk. Voznik, ki preseže s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti zunaj naselja, razen na avtocesti ali cesti, rezervirani za motorna vozila, ki ima fizično ločeni smerni vozišči z najmanj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom ali odstavnimi nišami, se kaznuje za prekršek z globo: če prekorači hitrost za več kot 40 km/h, z najmanj 380 €. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk in prepoved vožnje motornega vozila. Če pogledamo natančno zakonske določbe, potem lahko ugotovimo, da bo velika večina od teh 219 kršiteljev ponovno morala na vozniški izpit, saj izmerjene hitrosti kažejo, da je večina prekoračitev hitrosti bila od 100 do 150 % (npr. Spodnja Ščavnica 134 km/h; Grede 174 km/h...)“, dodaja Šteiner.
V OSMIH LETIH 153 MRTVIH Čeprav se je v zadnjih dveh letih bistveno izboljšalo stanje na pomurskih prometnicah, saj se je število mrtvih v prometnih nesrečah znižalo tudi za 70 – 80 odstotkov, pa je stanje zagotovilih policije sila zaskrbljujoče. V obdobju 2002-2010 je v 143 prometnih nesrečah s smrtnim izidom v Pomurju, izgubilo življenje 153 oseb, pri tem pa so še mnogi ostal trajni invalidi. „Pri tem pa se na pomurskih cestah skoraj vsaka 4. prometna nesreča zgodi zaradi neprilagojene hitrosti (vzrok neprilagojena hitrost je v 11 mesecih na pomurskih cestah 22,5%). Izpeta tema, številne fraze in svarila, vedno strožja zakonodaja… Pomurske ceste pa so še vedno morišča. In ta črna statistika na pomurskih cestah se vsako leto izpisuje po podobnem scenariju. V zimskih dneh je žrtev manj, ker so vozne razmere slabše in vozniki previdnejši, ko pa se zima prevesi v pomlad in se razmere na cestah izboljšajo, začne na cestah silovito treskati. Skrb zaradi naraščajočega nesodelovanja med vozniki ter agresivnega in nasilnega vedenja med njimi narašča. Družba postaja čedalje bolj tekmovalna. Zanašanje na neformalna pravila v prometu je bilo morda učinkovito, ko so bila slednja jasna vsem udeležencem v cestnem prometu, z naraščajočo kulturno raznolikostjo in čezmejnim prometom pa ni več tako. In končno, hitro naraščanje gostote prometa povečuje število interakcij in konfliktov med udeleženci, poleg tega pa povečuje tudi frustracije in zaradi tega tudi neustrezne čustvene reakcije v konfliktnih situacijah. Ko govorimo o prometnih nesrečah je na prvem mestu kot vzrok neprilagojena hitrost““, je prepričan mag. Srečko Šteiner.
Hitrost v m/s Naše vsakodnevne hitrosti premikanja vedno merimo v kilometrih, ki jih s to hitrostjo prevozimo v eni uri. Vendar pa je večina naših voženj precej krajših. In na kratke razdalje nam takšen način opisa hitrosti ne pove veliko. Poglejmo na hitrost raje v metrih, ki jih naredimo v eni sekundi. Z navadno hojo s 5km/h na sekundo prehodimo 1,38 metrov. Hitrosti v avtomobilu so neprimerno višje: če vozimo 50km/h, to pomeni 13,9m/s; če vozimo 60km/h, to pomeni 16,7m/s; če vozimo 90km/h, to pomeni 25m/s. Tako nam je tudi boleče jasno, kaj v prometu pomeni 1 sekundo daljši reakcijski čas: Če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 13,9 metrov po prehodu za pešce; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 16,7 metrov po križišču s prednostno cesto; če na zavoro pritisnemo 1 sekundo kasneje, se bomo ustavili 25 metrov v stoječi koloni avtomobilov.
Kakšne hitrosti človek lahko nadzoruje? Trenutno najhitrejši človek na svetu je na zadnjem Svetovnem prvenstvu razdaljo 100 m pretekel v 9.58 sekundah. To pomeni, da je tekel s povprečno hitrostjo nekaj več kot 37 km/h. V mehkem zavetju našega avtomobilskega sedeža pa je hitrost 50 km/h nekaj povsem običajnega. Naše zavedanje in reakcijski čas nista prilagojena hitrostim, ki tako zelo močno presegajo naše fizične sposobnosti. Upoštevajmo to dejstvo naslednjič, ko pritisnemo na plin – višja hitrost zahteva večjo zbranost.
Sposobnosti vida Pri vožnji se zanašamo skoraj izključno na svoj vid. 90% vseh pomembnih informacij, ki jih za vožnjo potrebujemo, dobimo s pomočjo vida. Pri tem je naša pozornost večinoma usmerjena na razdaljo, ki jo bomo prevozili v naslednjih treh sekundah. To je 20 do 80 metrov pred vozilom, odvisno od hitrosti vožnje. Ob tem moramo spremljati še vse dogajanje ob straneh na krajši razdalji. Z višanjem hitrosti vožnje se naše vidno polji oži, t.i. tunelski vid, in voznik zaradi pogleda daleč naprej ne vidi več dogajanja ob straneh. Hitreje ko vozimo, bolj omejujemo svoj vid in manj imamo informacij o dogajanju v prometu. Omejitev hitrosti v naselju na 50km/h je tudi posledica teh ugotovitev, saj je pri tej hitrosti širina našega vidnega polja še dovolj velika, da lahko varno sodelujemo v prometu.