Zatiskanje oči samo stopnjuje nasilje
- 07.06.2015
Policijska statistika v Sloveniji beleži največ družinskega nasilja v Pomurju.
Tudi zaradi trenutne gospodarske in socialne krize, ali pa predvsem zaradi tega, je v Sloveniji in s tem predvsem v Pomurju, vedno več družinskega nasilja, ki se še posebej čuti na najšibkejših, predvsem otrocih, starostnikih, invalidih in obolelih. In čeprav mnoge organizacije in ustanove skušajo na vse načine vplivati na preprečevanje nasilja v družini, kjer je predvsem velik poudarek na preventivníh dejavnostih in osveščanju javnosti o problematiki nasilja v družini, ne mine dan, vsaj ko gre za Pomurje, da policisti ne bi poročali o kakšnem nasilju v družini, prepovedi približevanja, pridržanju storilcev ipd. Splošna ocene je, da zlasti zatiskanje oči, po sistemu, kaj me briga za sosedo..., samo stopnjuje nasilje.
Po prepričanju policistov, povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje. Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo največji problem nasilja v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največje število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je murskosoboška policijska uprava na samem vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, kamor sodijo tudi tista najhujša, umori, uboji, povzročitev hude poškodbe, pa se je, ko so naredili presek teh dejanj na 100.000 prebivalcev, pokazalo, da od povprečja odstopa predvsem vzhodni del Slovenije. Največ kaznih dejanj zoper življenja in telo se je lani zgodilo v PU Maribor (113 primerov), takoj za štajersko PU se s tovrstnimi težavami soočajo v Pomurju (97). Murskosoboška PU vodi po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. V lanskem letu je bilo na 100.000 prebivalcev največ tovrstnih obravnavanih primerov v PU Murska Sobota, in sicer 431 primerov. V slovenskem povprečju sledi PU Ljubljana, s 408 primeri in PU Kranj, kjer je bilo obravnavanih 400 primerov.
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju, v sovpadanju teh podatkov s podatki o (najvišji) stopnji brezposelnosti v tej regiji. „Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega so v Pomurju značilne rast stopnje tveganja revščine in resne materialne prikrajšanosti, je izredno pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva“, je prepričana Mohorkova, ki dodaja, da se stiska kaže v vedenjskih in čustvenih težavah, osamljenosti, odrinjenosti na rob skupnosti, deložacijah, zasvojenosti z različnimi psihoaktivnimi snovmi in alkoholom.
Darja Mohorko opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi. „Da bi posamezniku v stiski pomagali, je potrebno sodelovanje med institucijami, društvi, prostovoljci, dobrodelnimi organizacijami, skupinami za samopomoč oziroma mreženje javnega, zasebnega ter nevladnega sektorja. Vsekakor pa je treba ustvariti pogoje, da ljudje realizirajo svojo pravico do dela“, trdi Mohorkova.
Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi pa se sprašuje ali je na vzhodu Slovenije res več nasilja? „Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Če vsebinsko pogledamo, kaj se dogaja na splošno skozi leto, ali preko nekih izkušenj, ki jih imamo tudi iz drugih delov države, je splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično“, meni Munda, ki pravi, da je družinsko nasilje bilo včasih bolj prikrito. Zdi se, da je nasilnih kaznivih dejanj zmeraj več. Ali k temu pripomore dejstvo, da smo do nasilja manj tolerantni ali pa tudi dejstvo, da so družinske tragedije prej bile javnosti bolj skrite? Munda se popolnoma strinja s tem, da bi morali že preteklih letih na področju družinskega nasilja nujno nekaj narediti.
Zakaj? „Ker ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Ker jo je strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda. Ker je prepričana, da z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca. Policija bo ukrepala, ampak potrebuje vašo pomoč. Pokličite 113 ali anonimno 080 1200 in prijavite nasilno dejanje. Hvala. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte! Verjetno ste vi edino upanje za žensko, ki je žrtev nasilja“, trdijo na policiji.
Po prepričanju policistov, povzročanje nasilja je v veliki večini primerov odločitev povzročitelja nasilja, saj je cilj vsake oblike nasilja dokazovanje premoči in nadzora ter ponižanja s strani povzročitelja nasilja nasproti žrtvi nasilja. Najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami je psihično nasilje, ki je vedno tudi spremljevalec fizičnega in spolnega nasilja. Psihično nasilje npr. v partnerskem odnosu se po navadi začne s posesivnostjo in nadzorom, ki se kažeta skozi manipulacijo in prevračanje dejstev. Sledijo žaljivke, zmerjanje, vpitje, prelaganje krivde na žrtev, grožnje. Fizično nasilje pogosto preraste iz psihičnega nasilja, v partnerskem odnosu npr. takrat, ko je partner prepričan, da ga žrtev ne bo zapustila. Fizično nasilje praviloma postaja vedno pogostejše in ima vedno hujše oblike. Dejanja, ki jih imenujemo fizično nasilje so med drugim: klofutanje, pretepanje, brcanje, boksanje, suvanje, lasanje ipd.
Statistični podatki, ki jih vsako leto pripravi slovenska policija, razkrivajo največji problem nasilja v Pomurju. V vzhodnem delu Slovenije je največje število kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Četudi njihovo število v zadnjih letih upada, je murskosoboška policijska uprava na samem vrhu tako po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. Pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo, kamor sodijo tudi tista najhujša, umori, uboji, povzročitev hude poškodbe, pa se je, ko so naredili presek teh dejanj na 100.000 prebivalcev, pokazalo, da od povprečja odstopa predvsem vzhodni del Slovenije. Največ kaznih dejanj zoper življenja in telo se je lani zgodilo v PU Maribor (113 primerov), takoj za štajersko PU se s tovrstnimi težavami soočajo v Pomurju (97). Murskosoboška PU vodi po številu kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke kot po številu prekrškov z znaki nasilja v družini. V lanskem letu je bilo na 100.000 prebivalcev največ tovrstnih obravnavanih primerov v PU Murska Sobota, in sicer 431 primerov. V slovenskem povprečju sledi PU Ljubljana, s 408 primeri in PU Kranj, kjer je bilo obravnavanih 400 primerov.
Socialna delavka Darja Mohorko, ki na Centru za socialno delo Murska Sobota izvaja svetovalno pomoč posameznikom in družini, išče odgovor na vprašanje, zakaj toliko kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke prav v Pomurju, v sovpadanju teh podatkov s podatki o (najvišji) stopnji brezposelnosti v tej regiji. „Socialno-ekonomski status ljudi, za katerega so v Pomurju značilne rast stopnje tveganja revščine in resne materialne prikrajšanosti, je izredno pomemben dejavnik tveganja za porast stresne simptomatike in razvoj duševnih motenj. Ljudje imajo občutek brezizhodnosti in so oropani dostojanstva“, je prepričana Mohorkova, ki dodaja, da se stiska kaže v vedenjskih in čustvenih težavah, osamljenosti, odrinjenosti na rob skupnosti, deložacijah, zasvojenosti z različnimi psihoaktivnimi snovmi in alkoholom.
Darja Mohorko opisuje, da so zadrega, stigma, sramota dejavniki, ki prispevajo k ločevanju ljudi od potencialnih virov podpore in jih odrežejo od skupnosti, ki bi jih sicer lahko podprla pri razvijanju drugačnega spoprijemanja s temi problemi. „Da bi posamezniku v stiski pomagali, je potrebno sodelovanje med institucijami, društvi, prostovoljci, dobrodelnimi organizacijami, skupinami za samopomoč oziroma mreženje javnega, zasebnega ter nevladnega sektorja. Vsekakor pa je treba ustvariti pogoje, da ljudje realizirajo svojo pravico do dela“, trdi Mohorkova.
Robert Munda, vodja kriminalistov na mariborski policijski upravi pa se sprašuje ali je na vzhodu Slovenije res več nasilja? „Če izhajamo iz statističnih podatkov, bi temu mogli potrditi. Če vsebinsko pogledamo, kaj se dogaja na splošno skozi leto, ali preko nekih izkušenj, ki jih imamo tudi iz drugih delov države, je splošna percepcija, vsaj policijska, da se v vzhodnem delu države zadeve rešujejo bolj z neko obliko nasilja, tudi fizično“, meni Munda, ki pravi, da je družinsko nasilje bilo včasih bolj prikrito. Zdi se, da je nasilnih kaznivih dejanj zmeraj več. Ali k temu pripomore dejstvo, da smo do nasilja manj tolerantni ali pa tudi dejstvo, da so družinske tragedije prej bile javnosti bolj skrite? Munda se popolnoma strinja s tem, da bi morali že preteklih letih na področju družinskega nasilja nujno nekaj narediti.
Zakaj? „Ker ste morda edini, ki veste za njeno trpljenje. Ker jo je strah, sram, počuti se krivo in ne vidi izhoda. Ker je prepričana, da z uporom tvega še večje nasilje in maščevanje storilca. Policija bo ukrepala, ampak potrebuje vašo pomoč. Pokličite 113 ali anonimno 080 1200 in prijavite nasilno dejanje. Hvala. Nasilje nad ženskami je ena od najbolj razširjenih in skritih oblik kršitev človekovih pravic. Temelji na neenakovrednih družbenih odnosih med spoloma, izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in sistema vzgoje. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. Ženske v različnih obdobjih svojega življenja pogosto doživljajo različne vrste nasilja: nasilje v družini, trgovina z ženskami in deklicami (pridobivanje, prevoz, transfer, skrivanje ali sprejemanje deklic in žensk za namene izkoriščanja), spolno izkoriščanje in drugo kršenje spolnih in reproduktivnih pravic, nasilje v oboroženih konfliktih in spopadih, nasilje v obliki različnih tradicionalnih in kulturnih praks ipd. Slišite zvoke nasilja iz sosednjega stanovanja? Prenehajte samo poslušati, ukrepajte! Verjetno ste vi edino upanje za žensko, ki je žrtev nasilja“, trdijo na policiji.
Zadnje novice
