Sarajevo - Tudi v teh pomladnih dneh, ko se bliža najlepši mesec letu - maj, mesec ljubezni in prijateljstva, prihajajo v javnost žalostne zgodbe o neodgovornem trpinčenju in zanemarjanju nedolžnih živih bitij. V tem primeru gre za uboge pse, ki ne krivi ne dolžni morajo trpeti človeško krutost, kateri ni meja. Žalostno je namreč, a tudi resnično, da tudi tiste živali, ki bi si na prostosti našle vsaj hrano in vodo ter tako preživele, morajo trpeti in umirati zaradi človeške nesramnosti in neodgovornosti. Zato so vedno bolj žalostni, ogorčeni in zgroženi, aktivisti v društvih za zaščito živali, enako vsi slovenski ljubitelji živali in tudi drugi ljudje dobre volje, ko kljub mnogim preventivnim in tudi represivnim aktivnostim, po vsej državi, srečujejo vedno več žalostnih primerov nezaslišanega in nečloveškega trpinčenja nemočnih živih bitij. Ob vsakodnevnem trpinčenju, zlorabi, zanemarjanju in tudi ubijanju nedolžnih živali, ki smo jim priča po vsej državi, vse pogostejša so vprašanja ljubiteljev živali in drugih ljudi: Kam gre naš svet? Ne le ljubiteljem živali temveč tudi vsem ljudem z zdravim razumom po vsej državi, praktično vsakodnevno zastaja dih ob človeški krutosti in podlosti, ki ji očitno ni konca. Prepričani so, da bi samo poostritev zakonodaje stanje nekoliko spremenilo, še zlasti če bi odgovorni izvajali zakonodajo, saj brez hujšega „udarca po žepu“, zlasti pa zapora ali prisilnega dela z živalmi, nikoli ne bomo dočakali, da bi se nekateri lastniki (ali kot jih imenujejo: krvniki) spremenili pri obnašanju do psov, mačk in drugih nemočnih in nedolžnih živih bitij.
Žal pa je drugje, praktično v naši soseščini še huje. Grozljivo prizorišče so namreč odkrili v središču prestolnice Bosne in Hercegovine Sarajeva. V razpadajoči se stavbi v Pruščakovi ulici 3, so namreč odkrili na desetine, če ne stotine, lačnih, žejnih in drugače trpinčenih, domnevno potepuških psov. Slednji so žalostno lajali in cvilili, vstopa v prostore pa ni bilo, saj je vse bilo zaklenjeno z debelo ključavnico – obešanko. Kot so poročali BiH mediji, naj bi živali po ulicah prestolnice zbirala in zapirala lastnica objekta, Senija Šarić, ki naj bi celo bila ugledna odvetnica. Zavijanje, cviljenje in lajanje revežev pa je možno slišati le skozi dve luknjici v stenah, skozi katere se širi tudi neznosen smrad, skozi pa je moč videti pasje gobčke, kot da bi jih žive zazidali. Kot so v pogovoru s stanovalci sosednjih objektov izvedeli kolegi iz sarajevskega „Dnevnega aviza“, je problem v njihovem okolju prisoten že več let, a ga nihče ne rešuje. „Zgradba je polna smeti, smrad pa je čedalje bolj neznosljiv. Žal mi je tih ubogih živali. Senija je vseskozi nekako čudna in ne razumem kako nihče od odgovornih že vrsto let ne reagira. Razen velikega trpinčenja nedolžnih živali, obstaja tudi veliko tveganje od kužnih bolezni, ki so lahko usodne tudi za ljudi ne samo za živali“, je povedala ena izmed sosed, ki ni želela biti imenovana.
Sicer pa je prva za neverjetno trpinčenje štirinožcev izvedela ljubiteljica živali Jelena Paunović, ki že dalj časa pomaga psom, ter zbira dokaze o trpinčenju, ki ga doživljajo nesrečne živali. „Senija Šarić lovi pse po ulicah, jih pripelje v svojo zasebno zgradbo, kje jih zapira in trpinči. Nihče jih ne hrani razen nas nekaj prostovoljcev, ki jim skozi luknje na fasadi vržemo kaj hrane in koliko se lahko, damo še vodo. Obračala sem se na vse odgovorne, od sanitarne inšpekcije, Komunalne in Veterinarske inšpekcije, do policije in lokalne oblasti, a se žal nič ne premakne“, žalostno razlaga Jelena Paunović. V Kantonalni upravi za inšpekcijske zadeve so potrdili, da jim je slučaj dobro poznat. „Povedali so mi je, da bi jaz morala v zadevo vključiti vse inšpekcije, potem psihiatrijo, Center za socialno delo, sami pa ne naredijo ničesar. Pred dnevi so mi na inšpekciji povedali, da so bili na terenu, a ničesar niso mogli narediti“, dodaja Paunovićeva.
Dodatni problem je tudi v tem, da Senijo redko kdo videva, nikomur na naj ne bi bila znana niti njen aktualni naslov bivališča. Meščani so povedali, da jo občasni opazijo, ko na vratih ni ključavnice, takrat pokličejo policijo, da bi hitro ukrepali, a se še vedno ni nič spremenilo. „Ker hranim te pse, se pogosto znajdem v Pruščakovi ulici. In tako se pred nedavnim tudi sama srečala Senijo, ki mi je povedala, da s svojim možem pelje pse na „ranč“, ki se nahaja naselju Hotonj, v okraju Vogošča kjer jih koljejo! Ostala sem šokirana, a žal ničesar ne morem narediti - rekla je Paunović. Tudi glavna veterinarska inšpektorica BiH Joka Hlubna je za "Dnevni avaz" potrdila, da ji je slučaj dobro znan. Potrdila je tudi, da so večkrat posredovali, ter da so psi dejansko zelo ogroženi. „Neuradno smo izvedeli, da je v objektu najmanj 70 psov. In potem, ko smo prejeli nekaj prijav, smo naložili Sanitarni službi, da zadevo preveri Senijinem gospodarstvu v Vogošći. Žal je nekdo vse pse zastrupil, torej tam se dogaja marsikaj krutega in žalostnega. In potem se je vse ponovilo. Ona pobira pse po ulicah, jih pospravi v svoj privatni prostor, kjer ne dovoljuje vstopa. Senija Šarić je pravnica in dobro je dobro seznanjena, da ni pristopa do zasebnega prostora brez sodnega nalofa“, je povedala Joka Hlubna.
ŠINTARJI SO SKOZI NA PREŽI
Ne le zaradi dogajanja v Sarajevu, temveč tudi širše po BiH so žalostni slovenski ljubitelji živali, enako tudi drugi ljudje, ki so jim živali vsaj malo pri srcu, ter praktično vsi, ki imajo vsaj malo zdravega razuma. Svetovno gospodarsko krizo in recesijo namreč še posebej grozno doživljajo živali, tako komercialne, kot še bolj hišni in drugi ljubljenčki, ki dejansko niso krivi za dogajanje okrog sebe. In dokler je v nekoliko bolj civiliziranem svetu, kamor naj bi sodila tudi Slovenija, a žal pogosto temu ne moremo pritrditi, za živali dokaj poskrbljeno, pa so ponekod še daleč od civilizacije. Tam so živali, še zlasti psi in mačke, samo predmeti in številke, s katerimi je dovoljeno vse. In če zanemarimo Kitajsko in še nekatere eksotične države, se grozovite reči povezane z živalmi dogajajo tudi v naši bližini, natančneje v Bosni in Hercegovini.
In prav slednjim, vsaj v svojih močeh, skušajo sedaj pomagati slovenski ljubitelji živali, ki iščejo vsaj začasno rešitev za kar nekaj štirinožcev - kužkov, ki jih menda čaka grozna smrt. „Morda ne veste, ampak v Bosni in Hercegovini nimajo azilov za male živali, temveč samo šinteraje, v katerih bolani ljudje mučijo in zlorabljajo pse do smrti! Pretepajo jih s koli, obešajo, zastrupljajo ali pa kar z golimi rokami raztrgajo in pokončajo! Prosimo vsaj za začasen dom, iz katerega bodo nemočni psi naprej iskali stalnega. Pomagali vam bomo s hrano, morebitnimi veterinarskimi stroški in seveda z oglaševanjem, da bodo čim prej našli nov dom. V koliko jim lahko ponudite stalen dom, pa toliko bolje! Prosim odprite svoja srca in pokličite! Prevoz v Slovenijo je urejen!“ sporočajo iz slovenskih društev za zaščito živali, kjer opozarjajo, da bodo mnogi tako lepi in nedolžni psički končali v šinteraj, kjer so šintarji nenehno na preži!
A ni celotna zadeva skorajda neverjetna, saj je očitno, da so psi na slikah v dobri formi, in dejansko človeku z razumom ni jasno, zakaj bi morale končati med šintarji, kjer jih čakajo hude muke in nadvse nehumana smrt...