Srednjeveški grad Negova, kulturno zgodovinski spomenik državnega pomena je sezono 2019 odprl z odmevnimi in množično obiskanimi prireditvami, za kar sta v treh dneh, poskrbela zavod Kultprotur in KID Kibla. Svečanemu odprtju prenešene spominske sobe akademika dr. Antona Trstenjaka v omenjeni grad so namreč predstavitvi projekt Ruritage ter odprli središče podeželske dediščine. V okvir prireditve sodi tudi odprtje eminentne fotografske razstave Fotograd Negova 2019 – pomlad, na kateri se obiskovalcem predstavljajo mojstri fotografije iz Slovenije, Srbije in Madžarske: Stane Vidmar z Rdečo piko, Branislav Brkić z Vaškimi muzikanti in Zsolt Ujhelyi z Formo. Zraven je bilo tudi odprte kiparske razstave Leopolda Methansa z naslovom Prikovani grajski duhovi, ki jo je popestril glasbeni nastop glasbenikov Valterja Klemenčiča in Sare Urbanič. Otroke so animirale Grajske pravljice v izvedbi vzgojiteljic vrtca Manka Golarja Gornja Radgona in likovnice Dane Štrucelj.

Za posebno kulinarično doživetje pa je poskrbel Kabinet čudes, ki ga je pripravila kiparka, oblikovalka in gurmanka Bojana Križanec v sodelovanju s Visoko strokovno šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Nikakor ne gre prezreti niti dobro obiskan zeliščarski dan z delavnicami, predavanji in predstavitvami številnih zeliščarjev. Otroci so uživali v otroški delavnici Zelišča male čarovnice, ki jo je pripravilo MD Vitez Negova, ter ob gledališki predstavi Princesa Zala je postala Žaba. TD Negova - Spodnji Ivanjci je pripravilo slastno zelenjavno in čemaževo juho v kotlu. Grajska gospoščina pa je uprizorila skeč o ribičiji. V posebnem kotičku so organizatorji predstavili zeliščarko Apolonijo, prireditev pa sklenili z vodeno predstavitvijo gradu in s petjem za zdravje ljudi in planeta.

Med podeželskimi območji v Evropi so izjemni primeri kulturne in naravne dediščine, ki jih je treba ne samo ohraniti, temveč tudi promovirati kot spodbujevalce gospodarske konkurenčnosti ter trajnostne in vključujoče rasti. Tako projekt Ruritage ponuja inovativno paradigmo regeneracije podeželja na osnovi dediščine. Temelji na opredelitvi šestih področij sistemskih inovacij, ki predstavljajo načine, kako lahko kulturna in naravna dediščina delujta kot gonilo gospodarskega in socialnega razvoja ter okoljskega ravnovesja podeželskih območij. Inovativna paradigma regeneracije podeželja Ruritage omogoča preoblikovanje podeželskih regij v demonstracijske laboratorije trajnostnega razvoja z oplemenitenjem edinstvenega potenciala njihove kulturne in naravne dediščine. Zasnovan na pozitivnih zgledih projekt Ruritage podpira soustvarjanje in izvajanje strategij regeneracije na osnovi dediščine v šestih replikatorjih. Ruritage torej uvaja nov, z dediščino voden pristop k obnavljanju podeželja, s katerim podeželska območja spreminja v demonstracijske »laboratorije« za trajnostni razvoj s krepitvijo njihovega edinstvenega dediščinskega potenciala. Na podlagi preteklih raziskav in izkušenj so v okviru Ruritage opredelili šest sistemskih inovacijskih področij in 11 presečnih (horizontalnih) tematik, ki predstavljajo različne možnosti delovanja kulturne dediščine v smislu gonila obnove podeželskih (ruralnih) območij in njihovega gospodarskega, socialnega ter okoljskega razvoja.

Namen projekta Ruritage je spodbujanje potenciala socialnih inovacij in zagotavljanje stalnega prenosa znanja in vzajemnega učenja med partnerji in ostalimi deležniki. Podpira prenose znanj in krepitev zmogljivosti med vzorčnimi modeli (role-models) in njihovimi replikatorji (replicators) skozi štiri razvojne faze in implementacije strategij revitalizacije, temelječe na kulturni in naravni dediščini v različnih regijah. Komunikacijske in diseminacijske dejavnosti projekta Ruritage so namenjene krepitvi vpliva projekta in njegovemu čim obsežnejšemu prevajanju v druge kontekste na regionalni, evropski in mednarodni ravni. Cilji diseminacijskih in komunikacijskih dejavnosti projekta Ruritage so: ozaveščanje - povečati ozaveščenost o potencialu kulturne in naravne dediščine za trajnostni razvoj in konkurenčnost podeželja; izmenjava znanja - razširjanje znanja, razvitega v sklopu projekta, o regeneraciji na osnovi dediščine; spodbujanje sprememb - promocija paradigme projekta Ruritage za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine, ter zagotavljanje vodilnega položaja EU v svetu na področju strategij za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine; krepitev vpliva - podpora v projektu razvitim replikatorjem in vzorčnim modelom s pomočjo komunikacije.

Ruritage vključuje 19 različnih študij primerov, ki jih predstavlja 19 podeželskih skupnosti, ki bodo sodelovale pri izgradnji ali spodbujanju svojih strategij regeneracije na osnovi dediščine. 19 skupnosti predstavlja 13 vzorčnih modelov, v okviru katerih so bile strategije regeneracije na osnovi dediščine že izpeljane, in 6 replikatorjev, ki bodo svoje strategije šele razvili in izvedli v času trajanja projekta Ruritage. Ta proces bo potekal na lokalni ravni v okviru tako imenovanih središč podeželske dediščine – skupnosti deležnikov in državljanov, ki so vključene v fizične prostore, kjer bo potekal prenos znanja in vse druge dejavnosti, povezane s projektom. Podeželske skupnosti imajo v splošnem slabši dostop do umetnosti, vendar postajajo tudi umetniške dejavnosti in festivali na podeželju vse bolj priljubljeni kot sredstvo za oživitev lokalnih gospodarstev, saj neposredno in posredno vplivajo na skupnost v obliki priložnosti za sodelovanje, razvijanja spretnosti, prostovoljstva ter spodbujanja socialnega, kulturnega, gospodarskega in okoljskega razvoja. Vpliv umetnosti pa presega zgolj učinke merljive z ekonomskega vidika: prispeva namreč h kakovosti življenja s krepitvijo skupnosti, zagotavljanjem specifičnih dejavnosti in dogodkov, povečevanjem ozaveščenosti o različnih kulturah in identitetah, ter krepitvijo takšne podobe skupnosti, na katero so ljudje ponosni. Z vključevanjem mladih lahko umetnost in festivali spodbujajo tudi podjetništvo mladih in "ustvarjalno podeželsko gospodarstvo", kar zagotavlja navdihujoča delovna mesta in primere podjetništva, ki so še posebej privlačni za mlade.

Cilj projekta Ruritage je vključiti vse člane družbe in jih motivirati za sodelovanje v civilnih, socialnih, gospodarskih in političnih dejavnostih na lokalni ravni. V ta namen bo v sklopu vsakega vzorčnega modela in vsakega replikatorja vzpostavljeno po eno središče podeželske dediščine, ki bo delovalo kot osrednja podlaga za inovacije in razpravo z zainteresiranimi stranmi za razvoj, izvajanje in spremljanje načrtov za regeneracijo podeželja na osnovi dediščine. Za vsako takšno središče je bil imenovan koordinator, ki bo odgovoren za njegovo nemoteno delovanje in stalni stik z zainteresiranimi stranmi. Središče podeželske dediščine Grad Negova bo omogočil deležnikom in lokalni javnosti aktivno in skupnostno naravnano upravljanje dediščine, zagotavljajoč infrastrukturo, krepitev lokalnih zmogljivosti in prenos veščin.

Projekt Ruritage, ki je financiran s strani Evropske komisije, traja 4 leta, od junija 2018 do maja 2022. Projekt združuje 38 projektnih partnerjev, ki prihajajo iz 14 EU držav, Islandije, Norveške, Turčije in ene južnoameriške države (Kolumbija). Koordinator projekta je Univerza v Bologni (Italija). Projektno partnerstvo je zelo raznoliko in vključuje lokalne ter regionalne organe, univerze, raziskovalne centre, mednarodne mreže in institucije, neprofitne organizacije in inovacijske centre. Projekt Ruritage vzpostavlja nov model, kjer sta v ospredje postavljeni naravna in kulturna dediščina, ki lahko podeželska območja spremenita v predstavitvene laboratorije trajnostnega razvoja skozi krepitev potenciala njihove edinstvene kulturne in naravne dediščine.