Eno je gotovo; Če v kraju Mele, katere regionalka Gornja Radgona – Radenci „seka“ na dva dela, ne bi bilo znane mlinarsko - oljarske družine Šaruga, bi družabno, kulturno in umetniško življenje v lepi vasici na reki Muri, z okoli 150 dušami, gotovo bilo bolj revno. Tako pa, pokojna podjetnika in kulturno-umetniška ustvarjalca, Milena in Franc Šaruga, ne le, da sta desetletja bila nosilca družabnega življenja v vasi in okolici, temveč sta za sabo pustila bogato kulturno dediščino, ki sta ju z enako vnemo in elanom, nasledila sin Sandi in hčerka Milena, z zakoncema, zraven pa so že tudi vnuki in pravnuki, vsi pa imajo žilico za obrt in podjetništvo, kulturo in umetnost. Stara hiša Šarugovih, katero so spremenili v čudovito „spominsko hišo“, kjer se že nekaj časa, poleg možnosti ogleda manjše muzejske zbirke zapuščine Milene in Franca Šaruga, vrstijo takšne in drugačne kulturne in umetniške prireditve, predvsem različne razstave, literarni in podobno dogodki, ki jih pripravljajo umetniki ter različna društva, zlasti upokojenci.

In tako je po končani razstavi znanega radgonskega pedagoga in vsestranskega kulturnika, Antona Rovšnika, v teh vročih dneh, na ogled razstava „Odsevi“. Vse do 8. avgusta letos se namreč s svojimi kiparskimi in slikarskimi deli predstavlja Ivanka Lehner iz Murske Sobote. Že na otvoritvi zanimive razstave, katero sta z glasbenimi vložki popestrili Ivankini vnukinji Ema Vrečič in Kaja Horvat, se je zbralo lepo število ljubiteljev likovne umetnosti. Obe vnukinji sta prebrali oz. spregovorili o svoji babici, avtorico in njena slikarska ter kiparska dela pa je predstavila pedagoginja in kulturnica, Milena M. Reščič, ki je izrazila posebno zadovoljstvo, da je na njeni domačiji zrasel kulturni objekt, za katerega skrbi brat Sandi z družino. Klena avtorica Ivanka Lehner, ki je sicer bila rojena na levem bregu reke Mure, v Sodišincih, sedaj živi in ustvarja v Murski Soboti, je uspela uskladiti vsa svoja iskanja elementarno povezana z naravo in ljudmi. Vsako njeno poglabljanje in delo na kateremkoli področju in kjerkoli, je obrodilo poleg lastnega zadovoljstva tudi priznanja in nagrade.

„Ivanka je človek, mnogih interesov in znanj, ki si jih je znala razvrstiti, sprejeti in uresničiti. Njena dela izražajo globoko spoštovanje do sobivanja narave in človeka kot soustvarjalca in uničevalca tega sožitja. V kiparskem izrazu so to njeni odsevi dinamičnih antropomorfnih figur, ki so velikokrat postavljene v povedno in smiselno skupino. Njen poklon domači zemlji in ljudem so izrazito bogate glave, portreti kmečkih ljudi z naše ravnice. Keramika se ne oddaljuje od realne antropomorfne oblike, v slikarskih delih pa je v novejšem času polna iskanj svobodnega abstraktnega izraza. Glina kot elementarno gradivo, ki ga je narava pri nas obilno podarila ljudem, zahteva našo pozornost. S tem naravnim elementom lahko ljudje uresničujejo veliko svojih odsevov, kot pravi Ivanka. Lahko gradijo, izdelujejo uporabno keramiko, lahko kiparijo. Lahko...“, je med drugim dejala Milena M. Reščič.

Sama avtorica pravi, da je ob službi in skrbi za družino imela vrsto konjičkov. „Narava me je vedno navduševala, zmeraj sem jo znala opazovati, občudovati in tudi poslušati. Veselje do dela v naravi me je vodila k temu, da sem se vključila v sadjarsko društvo, zelenjadarstvo je prisotno na bogatem domačem vrtu. Vinogradniška in enološka znanja sem uporabila v domačem vinogradu in kleti na moževi domačiji v Radovcih. Ob vsaki priložnosti se moj pogled ustavi na barvah in njihovih kombinacijah. Nemirni duh, poln iskanja novih in novih obzorij, me je popeljal k oblikovanju gline. Po prvih poteh me je popeljal, takrat še študent, Mitja Ficko“, pravi Ivanka, ki je ponosna na svojo prehojeno pot in dosežke ter na svojo družino. Naša sogovornica je obiskovala delavce slikarja Mirka Rajnarja, kasneje pa se je izpopolnjevala tudi pri akademski slikarki Saški Bezjak. Na domačiji v Radovcih je Ivanka uredila tudi galerijo s pomenljivim naslovom Gümla, kjer je pripravila več razstav. Prav tako je imela nekaj skupinskih razstav po Sloveniji in tujini.