Na tradicionalnem vinogradniško vinarskem posvetu, ki se je letos odvijal na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, so med drugim predstavili tudi kakovost in strokovno oceno vinskega letnika 2006 za Vinorodno deželo Podravje. Samo 41. ocenjevanje vin vinorodne dežele Podravje, pod imenom "Vinski letnik 2006", je sicer potekalo že konec maja na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru, ko je vina ocenjevala "vseslovenska", 38-članska strokovna ocenjevalna komisija. Glede na veliko število vzorcev je delo potekalo v dveh komisijah, ki sta jim predsedovala mag. Anton Vodovnik. in mag. Boris Beloglavec. V preverjanju kakovosti je bilo 142 vzorcev vin iz vinorodne dežele Podravje, od tega 108 vzorcev vin normalne trgatve, 29 vzorcev vin posebne kakovosti in pet penin.
Na ocenjevanju je bilo šest (4,23 %) vzorcev izločenih, vsa ostala vina pa so uvrščena med kakovostno vino z zaščit. geograf. poreklom (ZGP)-ocena 16,10 -18,09; vzorcev; 52; odstotkov: 36,62) in vrhunsko vino z zaščit. geografskim poreklom (ZGP)-ocena 18,10-20,00 vzorcev: 84; odstotkov: 59,15. Torej niti eno vino ni bilo uvrščeno med namizna vina s priznano geografsko oznako (PGO)-ocena 14,10-16,09. Najvišje ocenjeno vino normalne trgatve letnika 2006, z oceno 18,52 je sauvignon, Zorana Petkoskega iz Ptuja, med vini posebne kakovosti letnika 2006 pa je najvišjo oceno - 19,66 dosegel laški rizling suhi jagodni izbor, Jurija Brumca iz Loč. „Povprečna ocena vseh ocenjenih vin letnika 2006 je 18,19 in splošna ocena vinskega letnika 2006 glasi: - odličen“, pravi strokovnjakinja za vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik s KGZ Maribor.
Sicer pa je namen strokovnega posveta v Gornji Radgoni bil, opozoriti na aktualne probleme v panogi in najti ugodne rešitve. Predstavljeno je bilo kar nekaj zanimivih in aktualnih referatov na temo „Priložnost vinogradnikov Podravja v Evropski uniji“. Gre za tematiko, ki veliko obeta a hkrati pred nas postavlja veliko vprašanj. Tradicija vinogradništva in vinarstva v Podravju je večstoletna. Tukaj namreč živijo trta, vino in ljudje v sozvočju in predstavljajo simbol življenja, vztrajnosti, odrekanja, volje in poguma. Roman Štabuc, specialist za vinogradništvo pri KGZ Maribor, e v svojem referatu predstavil gospodarnost in stroškovni prikaz pridelave grozdja v Podravju. Glavni cilj je, kako ohraniti vinogradnike v vinorodni deželi Podravja in kako ustvariti pogoje za njihovo bodoče zadovoljno delo v novih vinogradih!? Kajti dejstvo je, da postaja vinograd tako za male, kot tudi velike pridelovalce vse večji strošek in ob slabi prodaji in nizki ceni grozdja in vina, trta več ne omogoča dolgoročnega obstoja vinogradnikom. Kot posledica, se vinogradi pospešeno opuščajo in zarašča se do sedaj urejena kulturna krajina. Štabuc je ponudil tudi sedem rešitev, kot so: Pridelava zares kakovostnega grozdja; Posodobiti tehnološke procese predelave; Dvigniti ugled vinogradništvu in kulturi pitja vina; Vzpostaviti je potrebno pravilna cenovna razmerja; Omogočiti črpanje sredstev za investicije iz EU skladov; Povezati vinogradništvo s turizmom; Podpirati delovanje vinogradniških združenj in nenehno povečevati različna znanja z dodatnim izobraževanjem.
Mag. Anton Vodovnik in omenjena Tadeja Vodovnik Plevnik, specialista za vinarstvo pri KGZ Maribor sta v svojem referatu predstavila kakovost in všečnost vin vinorodne dežele Podravje v zadnjih letih. Kakšna sta kakovost in všečnost vin, kompromisno odločajo pridelovalec-prodajalec-uživalec. Pridelovalec ima dolgoročni cilj, uspešno prodajo, zato prisluhne uživalcu in prodajalcu v okviru naravnih danosti. Prideluje to, kar presodi, da bo lahko prodal. Prodajalec - posrednik želi dober zaslužek, zato mora prisluhniti uživalcu in pridelovalcu, je usmerjevalec in vez med pridelavo in uživanjem. Uživalec s svojo kupno močjo bistveno vpliva in usmerja kakovost. Glede všečnosti pa uživalec lahko posluša in prisluhne, vendar se odloča po svoje. Stroka ne odloča, je servis in lahko pomaga do cilja. Ker pa je že kar nekaj let v nekaterih krogih in zato tudi v javnosti, vsaj medijsko najbolj »pregrešna« sestavina vin iz VD Podravje reducirajoči sladkor, sta referenta predstavila dejansko stanje, saj je sladkor v vinu ena od prvin všečnosti. Na osnovi podatkov, ki so bili posredovani od MKGP RS za letnike 2000 – 2005, je v VD Podravje 64,46 % suhih vin; 25,89 % polsuhih vin; 9,34 % polsladkih vin in samo 0,31 % sladkih vin.
»Slovenske trte in vina v Evropski uniji«, tako vabi slogan na največji strokovni dogodek zadnjih let. Od drugega vinogradniško – vinarskega kongresa je minilo pet let. V tem obdobju se je zgodilo marsikaj in zdaj je pravi čas, da se zgodi tretji slovenski vinogradniško – vinarski kongres. Zgodil se bo 15. in 16. novembra v Mariboru, v času, ko gre trta počivat in ko se rojeva mlado vino. Predsednik predsedstva organizacijskega odbora, dr. Stane Klemenčič je udeležencem posveta predstavil dosedanje aktivnosti in priprave na 3. slovenski vinogradniško – vinarski kongres in vse tudi povabil na ta pomembni dogodek.
Ocenjevanje vin v okviru mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni je krona vseh ocenjevanj na Slovenskem. Povabljeni so vsi slovenski pridelovalci vin, zato lahko govorimo o državnem prvenstvu, ki pa je pred tremi leti preraslo meje, saj sodelujejo tudi vinarji sosednjih držav. Letošnje ocenjevanje bo že triintrideseto in se bo dogajalo v času od 23. do 27. julija. Uvajajo pa novo blagovno znamko »Vino Slovenija Gornja Radgona«, ki jo je predstavil Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma d.d. Omenjenega posveta se je udeležilo veliko vinogradnikov in vinarjev iz vinorodne dežele Podravje in seveda najvidnejši vinogradniško – vinarski strokovnjaki. „Zaključek letošnjega posveta je vsekakor v ugotovitvi, da vinogradniki in vinarji Podravja imajo priložnost in bodočnost, če se bodo primerno organizirali in povezali z vsem drugim, kar se na to dejavnost veže, saj imamo dobra in všečna vina, ki jih odlikuje omamno dišeča sortna cvetica, zmeren alkohol ter prijetna svežina in pitnost. Ohranimo jih takšna in ne nasedajmo tistim, ki bi želeli to spremeniti“, dodaja Tadeja Vodovnik Plevnik, specialist za vinarstvo, KGZ Maribor.