OŽIVITEV SPOMINA NA POMEMBNE ROJAKE SV. JURIJA OB ŠČAVNICI
- 11.11.2007
Beseda je tekla o dr. Antonu Korošcu, dr. Vekoslavu Grmiču, dr. Bratku Kreftu in Edvardu Kocbeku...
V domu Matije Gubca pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je občina Sv. Jurij ob Ščavnici pripravila kulturni dogodek z naslovom Oživitev spomina na pomembne rojake iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici. Svoje spomina in vtise o častnih jurjevskih rojakih dr. Antonu Korošcu, Edvardu Kocbeku, dr. Vekoslavu Grmiču in dr. Bratku Kreftu, obujali dr. France Bučar, prvi predsednik slovenskega parlamenta, Boris Pahor, zamejski Slovenec, publicist in borec za slovensko besedo, Tone Peršak, pisatelj, prof. dr. Cvetka Hedžet Toth, filozofinja. Dom Matije Gubca, so napolnili številni obiskovalci od blizu in daleč, ki so prisluhnili zanimivim podajanjem vtisov o zgoraj naštetih pomembnih jurjevških rojakih, ki so zaznamovali slovensko kulturo in politiko v preteklosti, in so s svojimi deli zanimivi tudi v sedanjosti.
Srečanje je z nagovorom odprl župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana. Podajalcem spominov, kakor tudi ostalim obiskovalcem srečanja, poimenovanih: »Videmska srečanja v Sv. Juriju ob Ščavnici«, je dejal, da je vesel, ker so se povabljeni odzvali povabilu in s tem dokazali, da si štirje veliki rojaki, ki so s svojo dejavnostjo in ustvarjanjem opravili veliko narodno poslanstvo za Slovenski narod in sedaj tudi državo Slovenijo, pa tudi za Evropo, zaslužijo več pozornosti. Takó je bilo srečanje v Domu Matija Gubca delček zahvale za vse kar so dobrega storili za slovenski narod, obenem pa obujen spomin nanje in na njihova dela. Župan se je zahvali tudi svetnikom občinskega sveta, ki so podprli to pobudo in s tem pripomogli, da je lahko občina organizator in gostitelj tega zanimivega srečanja.
Srečanje je z obujanjem spominov pričel dr. France Bučar, ki je spregovoril o politiku in državniku dr. Antonu Korošcu. Razgovor je vodil Tone Peršak, ki je najprej podal kratek življenjepis tega zanimivega slovenskega, nekoč austrogrskega in jugoslovanskega politika. Kot je dejal dr. France Bučar, je bil Korošec eden izmed treh ali štirih največjih politikov v nekdanji Jugoslaviji. Bil je poslanec v avstrogrskem parlamentu na Dunaju, predsednik vlade tedanje Jugoslavije in minister v jugoslovanski vladi. Dejal je, da je bil Korošec proizvod zahodne politike. Bil je tisti, ki je Slovence rešil, da se nismo »izgubili«, kot mali narod pri tedanji delitvi Avstroogrske. Njemu gre zahvala, da smo se v okviru ustanavljanja Jugoslavije, rešili zlitja z sosednjimi narodi. To je pripomoglo, da smo danes lahko samostojna država, s svojim jezikom in kulturo.
Obujanje spominov na Edvarda Kocbeka, ki jih je podal Boris Pahor, je vodil župan Anton Slana, ki je najprej v kratkem predstavil svojega sogovornika. Med drugim je dejal, da je Boris Pahor diplomiral v Padovi. Naštel je njegovo delovanje za Slovence, tako v Italiji, kjer živi, in v svetu. Dejal je še:«Če je bil kdo blizu Kocbeku, je bil to Boris Pahor«. Boris Pahor je v obsežnem podajanju o življenju in ustvarjalnosti Edvarda Kocbeka, povedal veliko zanimivega iz njegovega življenja in dela. Kot je dejal, Edvard Kocbek, je bil slovenski in evropski. Sam mu ne seže daleč, saj bi mu lahko bil le tajnik, je poudaril. Bila pa sta velika prijatelja. Njemu je marsikaj zaupal in tudi obelodanil. Bil je prvi, ki je obelodanil povojne poboje v Kočevskem rogu in poboje po Sloveniji. To ga je veljalo osamitve in utišanja.
O kulturniku dr. Bratku Kreftu je spregovoril Tone Peršak, ki je podal nekaj iz njegovega kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja. Zadnje dejanje tega srečanja je bil nastop prof. dr. Cvetke Hedžet Toth, ki je govorila o škofu dr. Vekoslavu Grmiču. Orisala je njegovo znanstveno delovanje in pomen njegovih del, ki jih je ustvaril. Srečanje so zaključili z polaganjem vencev ob spomenikih Edvardu Kocbeku in dr. Antonu Korošcu sredi Trga Videm. Ob Kocbekovem spomeniku, je šopek spomina, ob asistenci župana Antona Slane, položil Boris Pahor. Ki je kljub svoji častitljivi starosti 94 let, imel še moči, da je tudi ob spomeniku povedal nekaj misli in spominov na Kocbeka. K spomeniku dr. Antona Korošca je, ob asistenci župana Antona Slane, položil šopek spomina dr. France Bučar, ki je spregovoril nekaj besed o dr. Antonu Korošcu.
Kot nam je ob koncu srečanja povedal župan Anton Slana, je srečanje doseglo svoj namen. To je obujanje in ohranjanje spomina na velike rojake, ki izhajajo iz območja občine Sv. Jurij ob Ščavnici in so dali velik prispevek slovenski kulturi in tudi politiki.
Srečanje je z nagovorom odprl župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana. Podajalcem spominov, kakor tudi ostalim obiskovalcem srečanja, poimenovanih: »Videmska srečanja v Sv. Juriju ob Ščavnici«, je dejal, da je vesel, ker so se povabljeni odzvali povabilu in s tem dokazali, da si štirje veliki rojaki, ki so s svojo dejavnostjo in ustvarjanjem opravili veliko narodno poslanstvo za Slovenski narod in sedaj tudi državo Slovenijo, pa tudi za Evropo, zaslužijo več pozornosti. Takó je bilo srečanje v Domu Matija Gubca delček zahvale za vse kar so dobrega storili za slovenski narod, obenem pa obujen spomin nanje in na njihova dela. Župan se je zahvali tudi svetnikom občinskega sveta, ki so podprli to pobudo in s tem pripomogli, da je lahko občina organizator in gostitelj tega zanimivega srečanja.
Srečanje je z obujanjem spominov pričel dr. France Bučar, ki je spregovoril o politiku in državniku dr. Antonu Korošcu. Razgovor je vodil Tone Peršak, ki je najprej podal kratek življenjepis tega zanimivega slovenskega, nekoč austrogrskega in jugoslovanskega politika. Kot je dejal dr. France Bučar, je bil Korošec eden izmed treh ali štirih največjih politikov v nekdanji Jugoslaviji. Bil je poslanec v avstrogrskem parlamentu na Dunaju, predsednik vlade tedanje Jugoslavije in minister v jugoslovanski vladi. Dejal je, da je bil Korošec proizvod zahodne politike. Bil je tisti, ki je Slovence rešil, da se nismo »izgubili«, kot mali narod pri tedanji delitvi Avstroogrske. Njemu gre zahvala, da smo se v okviru ustanavljanja Jugoslavije, rešili zlitja z sosednjimi narodi. To je pripomoglo, da smo danes lahko samostojna država, s svojim jezikom in kulturo.
Obujanje spominov na Edvarda Kocbeka, ki jih je podal Boris Pahor, je vodil župan Anton Slana, ki je najprej v kratkem predstavil svojega sogovornika. Med drugim je dejal, da je Boris Pahor diplomiral v Padovi. Naštel je njegovo delovanje za Slovence, tako v Italiji, kjer živi, in v svetu. Dejal je še:«Če je bil kdo blizu Kocbeku, je bil to Boris Pahor«. Boris Pahor je v obsežnem podajanju o življenju in ustvarjalnosti Edvarda Kocbeka, povedal veliko zanimivega iz njegovega življenja in dela. Kot je dejal, Edvard Kocbek, je bil slovenski in evropski. Sam mu ne seže daleč, saj bi mu lahko bil le tajnik, je poudaril. Bila pa sta velika prijatelja. Njemu je marsikaj zaupal in tudi obelodanil. Bil je prvi, ki je obelodanil povojne poboje v Kočevskem rogu in poboje po Sloveniji. To ga je veljalo osamitve in utišanja.
O kulturniku dr. Bratku Kreftu je spregovoril Tone Peršak, ki je podal nekaj iz njegovega kulturnega udejstvovanja in ustvarjanja. Zadnje dejanje tega srečanja je bil nastop prof. dr. Cvetke Hedžet Toth, ki je govorila o škofu dr. Vekoslavu Grmiču. Orisala je njegovo znanstveno delovanje in pomen njegovih del, ki jih je ustvaril. Srečanje so zaključili z polaganjem vencev ob spomenikih Edvardu Kocbeku in dr. Antonu Korošcu sredi Trga Videm. Ob Kocbekovem spomeniku, je šopek spomina, ob asistenci župana Antona Slane, položil Boris Pahor. Ki je kljub svoji častitljivi starosti 94 let, imel še moči, da je tudi ob spomeniku povedal nekaj misli in spominov na Kocbeka. K spomeniku dr. Antona Korošca je, ob asistenci župana Antona Slane, položil šopek spomina dr. France Bučar, ki je spregovoril nekaj besed o dr. Antonu Korošcu.
Kot nam je ob koncu srečanja povedal župan Anton Slana, je srečanje doseglo svoj namen. To je obujanje in ohranjanje spomina na velike rojake, ki izhajajo iz območja občine Sv. Jurij ob Ščavnici in so dali velik prispevek slovenski kulturi in tudi politiki.
Zadnje novice
