V bolgarski prestolnici Sofiji poteka 7. mednarodni trienale grafike, ki ga organizira Združenje bolgarskih umetnikov. In kot je sporočila mag. Breda Škrjanec, muzejska svetovalka iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC), je v Sofiji na ogled tudi izbor del šestih sodobnih slovenskih avtorjev: Barbare Drev, Črtomirja Freliha, Matjaža Gederja, Eve Lucije Kozak, Zore Stančič in Eve Žula.

Trienale, ustanovljen leta 1993, je eden od evropskih grafičnih trienalov, ki je privzel modernistično podobo Ljubljanskega grafičnega bienala. Vodi ga ambicija, da bi trienale nadgradili v muzej. Dela za razstavo izbira mednarodna žirija, ki podeli tudi tri denarne nagrade. Novost letošnjega trienala, ki je doslej deloval brez konceptualnih sprememb, je, da poleg natečaja uvaja platformo za kuratorske projekte in eksperimentalne oblike grafičnega medija na temo Eksplozivne želje. V to platformo je uvrščen tudi izbor del šestih slovenskih avtorjev. Njihova dela so slogovno in vsebinsko različna, skupna pa jim je konceptualna, vsebinska in teoretična premišljenost.

Dela slovenskih umetnikov je izbrala muzejska svetovalka v MGLC, mag. Breda Škrjanec, ki povabljena tudi v mednarodno žirijo trienala. Poleg tega bo sodelovala na okrogli mizi na temo Moderna grafika – med tradicionalnimi in digitalnimi tehnikami. Frelih v svojih kolagrafijah, ki so narejene po zgledu efemer in želijo spominjati na propagandne letake, razkriva nepravilnosti sodobne slovenske družbe. V seriji Lisice je osrednji lik lisica, ki jo avtor zaznava kot ključno žival slovenske kulturne zgodovine. Lisico sooča z ideološkimi znaki, ki simbolizirajo razklanost sodobne slovenske družbe. Družbenokritično je naravnana tudi grafična serija Priprave na improvizacijo Matjaža Gederja. Njegova ost je usmerjena v šolski sistem, ki ga kot učitelj spoznava kot rigidnega in neživljenjskega, celo premalo človeškega. V seriji kombinira klasično tehniko lesoreza, odtisnjenega iz spraskanih šolskih klopi, z digitalnim tiskom in pečati. Tudi digitalne grafike Eve Lucije Kozak je mogoče brati kot kritiko sodobne potrošniške družbe in odtujenosti njenih akterjev. Umetnica raziskuje prepoznavne podobe popularne kulture, navdih najde v izdelkih, ki nam vizualno in vsebinsko pogojujejo življenje. Instalacija Eve Žula Ujčka tutajčka je sestavljena iz petih računalniških grafik, obešenih pod strop. Izraža avtoričino družbeno osveščeno razmišljanje, ki izvira iz intimne izkušnje med nosečnostjo in po rojstvu hčerke. Grafična produkcija Zore Stančič je preprosta, likovno iznajdljiva in samosvoja. Knjiga umetnika Napake predstavlja deset odtisov. Njene podobe nastajajo na linoleju, kjer jih umetnica digitalizira, ter predeluje do končnega odtisa - sitotiska na papir. Barbara Drev pa se giblje v polju abstraktnega, navdušujeta jo likovnost in likovni eksperiment. Podobo ujame v foto objektiv, predela na računalniku in odpre za nove interpretacije. Serija digitalnih tiskov natransparentno folijo z naslovom Prižgi/ugasni luč je abstrahirana podoba fotografije neonskih luči, so še zapisali v MGLC.