Na Plitvičkem Vrhu, tik ob glavni državni cesti med Gornjo Radgono in Mariborom, v vinogradu družine Steyer, bo danes (četrtek, 7.6.) znova izjemno živahno in veselo. V njihovem Ampelografskem vinogradu, enemu največjih tovrstnih vinogradov v Sloveniji, bo namreč spet na sporedu sajenje „krščenega vinograda“. To pomeni, da bodo znane osebnosti iz Slovenije in tujine, predvsem poslovni partnerji in prijatelji Steyerjevih postali botri izbranim trtam. Vsekakor se bo ob sajenju v vinogradu, kjer imajo svoje trte mnogi znani in manj znani Slovenci in Slovenke, dogajalo še marsikaj zanimivega in prijetnega.
Kaj sploh pomeni ampelografski - ampelografija?
Ampelografija je veda, ki se ukvarja s proučevanjem sort oz. kultivarjev vinske trte. Ta izraz je prvič uporabil Sach leta 1661 v Leipzigu, znanstvene temelje sodobne ampelografije pa je postavil De Clemente leta 1807 pri svojem opisu andaluzijskih sort. Ampelografske kolekcije so začeli zasajati zato, da bi lahko proučevali različne kultivarje in jih primerjali med seboj, pa tudi zato, da bi uvedli določen red pri poimenovanju vinske trte. „Leta 1999 smo tudi pri nas uresničili idejo, da bi lahko v lastnem vinogradu opazovali več sort vinske trte. Tako smo zasadili zbirko ali kolekcijo 128 različnih sort in klonov. Zbrali smo večino tega, kar cepijo naši trsničarji, nekaj sort pa smo dobili iz Avstrije in Hrvaške. Med slovenskimi naj omenim primorske sorte kot je malvazija, merlot, rebula, zelen, vitovska grganja, itd. Zasajene imamo tudi zanimive nemške sorte, ki pa še niso v rodnosti.: Cabernet mitos, dunkelfelder, dakapo, itd. Zbirko bomo še naprej dopolnjevali s sortami iz drugih vinogradniških področij Evrope. Naš cilj je zbrati čimveč zanimivih sort z vseh celin na svetu, tako da bo zbirka zanimiva za širši krog ljudi, ki si želijo izvedeti kaj več o vinski trti. Leta 2001 smo prvič pridelali tudi vino iz ampelografskega vrta in sicer ampelografsko belo in ampelografsko rdeče. Omenjeno leto 2001 je bilo vinski trti zelo naklonjeno, saj so tipične rdeče primorske sorte dosegle zelo visoke sladkorne stopnje. Vino, ki smo ga skrbno donegovali je po besedah vinskih strokovnjakov izredno kakovostno in zanimivo za pokušnjo“, pravi ugledni vinogradnik Danilo Steyer.
Junija 1999 pa so pri Steyerjevih zasadili tudi t.i. „Krščeni vinograd“, saj je bila vsaka trta krščena in je dobila svojega botra. Povabili so svoje prijatelje in poslovne partnerje, da posadijo svojo trto, za katero so se takrat kot botri zavezali, da jo bodo spremljali skozi njeno življenje, da jo bodo vsaj enkrat letno obiskali in jo skratka imeli radi. V letu 2002 jih je počastil s svojim obiskom tudi takratni predsednik države Milan Kučan, ki je zasadil svojo trto v krščenem vinogradu in tako postal boter trte dišeči traminec. „V letu 2001 je krščeni vinograd obrodil prve grozde. Vsak boter je moral potrgati pridelek - grozdje s svoje trte, nato ga je stehtal in izmeril sladkorno stopnjo. Tako smo izbrali in nagradili najboljše botre vinogradnike glede na dosežen uspeh: boter z največjim pridelkom, boter z najvišjo doseženo sladkorno stopnjo in na koncu še najboljšega botra - vinogradnika, ki je dosegel optimalno razmerje med količino in kakovostjo pridelka“, dodaja Danilo Steyer.
Ampelografski vrt Steyerjevih obsega slabega pol hektarja za saditev različnih sort, medtem ko je celotna velikost njihovih vinogradov 15 hektarjev. „Ampelografski vrt smo zasadili z namenom, da bomo opazovali kako se različne sorte, oziroma kloni, uspevajo v naših podnebnih razmerah. Predvsem to velja za trte, ki smo jih dobili iz sosednjih držav. Nasad smo zasnovali tako, da smo od vsake sorte zasadili pet trsov, saj je to minimalno število opazovanih trt, ki lahko služi kot osnova za morebitno statistično primerjavo. Nasad je zasnovan vertikalno, z medvrstno razdalj 2,2 metra in 0,85 metra v med trsi, vzgoja je enotna za vse sorte; to je enokraki Guyot. Kot predmet opazovanja smo si izbrali sladkorno stopnjo grozdja, ki je pomemben faktor pri določanju kakovosti pridelka. Pove nam ali je posamezna sorta sposobna v danih podnebnih in rastnih razmerah dosegati dovolj visoke sladkorne stopnje, da bi lahko pridelali dovolj kvalitetno vino. Poleg tega lahko pri trtah opazujemo še bujnost rasti, rodnost, odpornost na bolezni, škodljivce in mraz, obdobje dozorevanja, odpornost na gnilobo. Opazovanja po posameznih letnikih zaenkrat le opisno zapišemo, s Fakulteto za živilsko tehnologijo, katedro za vinarstvo, pa se dogovarjamo, da bi v bodoče posamezne sorte vinificirali in kemično analizirali, tako da bi lahko posamezne sorte podrobneje preučili tudi z vinarskega vidika“, pravi Magda Steyer.
Za Steyerjeve gorice so posebej značilne vinske sorte: Dišeči traminec, chardonnay, sivi pinot, radgonska ranina, laški rizling, renski rizling, sauvignon, rumeni muškat, muškat ottonel, beli pinot, modri pinot, zweigelt. To so predvsem sorte, ki so posajene za pridelavo kakovostnih vin za prodajo. V ampelografskem vrtu pa so posajene sort, ki so značilne za Slovenijo: Dišeči traminec, chardonnay, sivi pinot, radgonska ranina, laški rizling, renski rizling, sauvignon, rumeni muškat, muškat ottonel, beli pinot, modri pinot, zweigelt, kerner, oxerva, šipon, zeleni silvanec, rizvanec, rebula, štajerska belina, malvazija, pinela, zelen, kraljevina, vitovska grganja, polšakica, pirgulin, klarnica, cabernet sauvignon, cabernet franc, portugalka, refošk, merlot, žametna črnina, barbera, modra frankinja, itd., ter sorte, ki prihajajo iz sosednjih območij, oz. držav: Semling, bianca, principal, huxl, škrlet, neoplanta, m. madame matias, michele paglieri, alfonse lavale, dakapo, dunkelfelder, cabernet mitos, phoenix, johanniter, acolon, ortega, palatina, regent, widbacher, žilavka, bogdanuša, syrah, dornfelder, phönix, itn.
„Ampelografski vinograd nam služi predvsem za turistične namene, saj nam dopolnjuje in popestri našo primarno ponudbo vin. Zavedamo se namreč, da je sodobni pivec vina vse bolj ozaveščen, po drugi strani tudi vse bolj radoveden novih spoznanj in zanimivosti s tega področja in tako mu lahko ponudimo sprehod skozi vinograd, kjer lahko spozna veliko novega o sortah, ki rastejo širom po Evropi“, meni Steyer.