Tisto kar so napovedovali že ob izteku lanskega leta, se je sedaj tudi zgodilo: Ugasnil je namreč Mešani pevski zbor (MePZ) Radenska. Na skupščini društva, ki je potekala v gostilni Park v Radencih so prisotni pevci in člani soglasno sprejeli sklep o prenehanju delovanja zbora in sočasno tudi Kulturnega društva MePZ Radenska. S solznimi očmi je aktualna, torej zadnja predsednica zbora in društva Zdenka Filipič povedala, da zbor, ki je prepeval več kot tri desetletja na približno štiristo samostojnih koncertih, krajših nastopih, na prireditvah, pevskih revijah, proslavah, žalnih slovesnostih, na gostovanjih v Hrvaški, Avstriji, Madžarski in prejel občinsko priznanje za 30 let delovanja, na žalost ne more več obstajati. Glavna sponzorica Radenska, čigavo ime je pevski zbor ponosno nosil od leta 1979, ni več tisto kar je nekoč bila, saj je kapitalizem tudi v kulturi naredil svoje, in sedaj se žalostno končuje lepa zgodovina pomembnega kulturnega društva, ki je zaznamovalo zadnja desetletja zborovskega petja, ne le v Pomurju in Slovenskih goricah temveč tudi širše po Sloveniji in onkraj meja.
Večna borba za finančna sredstva, težava je bila tudi pri kvalitetnem kadru, tako, da so v zboru peli tudi pevci iz sosednjih občin, je tako povzročila najverjetneje izgubo volje do organiziranega petja. Filipičeva se je kljub vsemu zahvalila glasbenemu pedagogu Tomažu Kuharju, ki je zbor vodil skoraj tri desetletja, seveda tudi desetinam bivših in sedanjih pevk in pevcev, a druge kot „zapreti“ delovanje zbora in društva ni bilo. Preden so se pevci, ob koncu zadnje skupščine, posladkali z veliko torto, ki jo je naredila članica društva in pevka Ljudmila Kovačič, na kateri je bil napis »Še eno si zapojmo« so resnično z veseljem zapeli še zadnjo pesem, ter se s solznimi očmi poslovili. Mnogi izmed njih pa bodo gotovo peli še naprej, saj bi bilo škoda, če jih ne bi več bilo na zborovskih odrih, vsaj v drugih zborih.
MePZ Radenska, ki je v minulih letih doživel kar nekaj „prenove“, je sicer uspešno deloval že dobrih 30 let, saj je bil ustanovljen leta 1979. Prvi zborovodja je bil Rudi Lilek, nato tri leta Marija Dukarič, in od leta 1983 Tomaž Kuhar. V 34 letih delovanja se je v zboru zvrstilo preko 75 pevk in pevcev iz širšega območja Pomurja in Štajerske, v „zaključni“ sezoni pa jih v zboru prepevalo še kakšnih 20. Njihovo petje marsikoga prevzame tudi zato, ker ob pesmi njihove oči žarijo, ker njihova srca utripajo. Utripajo v ritmu, ki ga je ustvaril skladatelj, ki mu je čar doživetja s svojim znanjem pomagal iz not izvabiti izjemni pevovodja Tomaž Kuhar, ki so mu pravi značaj s svojimi glasovi in s svojo dušo podelili prav vsi, pevke in pevci. Nemogoče je prešteti, kolikokrat so vsi skupaj in vsak sam podoživel to čarobnost, odkar del svojih življenj namenja pevskim druženjem. MePZ Radenska, ki je vedno in povsod dobrodošel, je sicer nastal z združitvijo moškega in ženskega pevskega zbora, ko sta si podala roke v sezoni 1980/81. Številčno močen in glasovno ubran zbor je imel ljudi, ki so po vsakdanjem napornem delu žrtvovali svoj prosti čas in našli voljo za pevske vaje. To so ljudje z idealom v srcu, z veliko željo, da posredujejo ljubiteljem zborovskega petja pesem, ki je neizmerljiva lepota, ob kateri se umirijo skrbi in bolečine srca. Njihovo nepisano vodili je, da „kdor poje rad, bo v srcu vedno mlad“ in „Pesem je spremljevalka našega življenja od zibelke do groba“.
Repertoar zbora zajema nad 200 pesmi, ki segajo v dobo renesanse in romantike, pa vse do sodobnih skladb. Največji delež imajo priredbe ljudskih pesmi slovenskih avtorjev, od Prekmurja, Prlekije, Štajerske in Koroške, do Dolenjske in Primorske. Zbor se ponaša z več kot 300 samostojnih celovečernih koncertov, in več kot 200 krajših nastopov ob mnogih svečanostih in proslavah, ki so se zvrstile v domačem kraju in širši regiji. Gostovali so tudi v sosednjih državah; Avstriji, Madžarski, Hrvaški, posebej pa so jim v spominu ostali koncerti in druženja z zbori iz: Ljutomera, Ptuja, Gorišnice, Grajene, Laškega, Vrhnike, Murske Sobote, Velike Polane, Puconcev, Šempasa, Ravnice, Gornjega Senika ipd. Posneli so tudi lastno zgoščenko z naslovom „Pesmi radenskih vrelcev“ za spomin na kulturno zgodovino domačega kraja in regije.
Zborovodja Tomaž Kuhar je vsem poznan kot veliki ljubitelj glasbe, ustvarjalen in uspešen učitelj ter iskren prijatelj vsem članom in članicam zbora. Kako tudi ne, saj z zborom vztraja že četrt stoletja in je edini »član«, ki ni manjkal na nobeni vaji. Z nami se veseli, vse bodri, vzpodbuja, s pevkami in pevci deli zadovoljstvo ob uspešnih nastopih, jih tolaži ob spodrsljajih. »Pesem vedno prihaja v dušo in srce. Želimo si, da bi lepa slovenska zborovska pesem še dolgo zvenela ob vznožju kapelskih goric in okrog vrelcev mineralne vode radenska, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Pesem je kot čudežni plašč, pod katerega se zatekamo v veselju in žalosti, v sreči in trpljenju. Tak čudežni plašč pa je tudi vsak koncert, saj se tja zatikamo vsi, ki smo žejni lepih in novih melodij, v globokem prepričanju, da se bomo prav na koncertu tudi bogato odžejali«, poudarjajo pevke in pevci sedaj že bivšega MePZ Radenska. In vsi oni bodo gotovo še naprej prepevali, a žal nikoli več ne pod skupnim imenom zbora, ki je desetletja slovel pod okriljem „treh srčkov“.
Tudi radenska in sploh voda iz Radencev bo še naprej tekla, milijoni ljudi po Sloveniji in tujini jo bodo pili, a žal če lastniki kapitala ne bodo razmišljali tudi o kulturi, petju in sploh o okolju, tudi njihova „tri srca“ ne bodo več tako „okusna“...