V četrtek, 7. februarja, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, ki ga Slovenci slavimo na dan smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, je potekala v telovadnici osnovne šole v Negovi, Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Mirno lahko zapišemo: »V malem kraju Negova, velika Prešernova proslava«. V še ne tako davni preteklosti, je bila gibalo kulturnega oživljena v kraju ljudska ali osnovna šola. Tako je tudi sedaj negovska osnovna šola, ki se imenuje po dr. Antonu Trstenjaku, tista, ki skrbi za kulturni utrip Negove. To je dokazala tudi s tokratno Proslavo slovenskega kulturnega praznika. Težko bi si zamislili kaj lepšega kot je bil izpeljan celotni kulturni program. Proslavo je z pozdravnim nagovorom pričela ravnateljica šole Slavica Trstenjak, ki je pozdravila goste župan občine Gornja Radgona Antona Kampuša, častnega občana Slavka Lončariča, gostujoči Ljutomerski oktet in vse navzoče na proslavi.
Glavni govornik je bil župan Anton Kampuš, ki je v svojem kratkem govoru najprej poudaril pomen praznika, ko praznujemo 500 letnico rojstva začetnika slovenske knjige Primoža Trubarja. Nadaljeval je z mislijo, da nam je Slovencem domovina več kot država. Kajti živeli smo v okviru različnih držav, domovina pa je ostala vedno ena. Povedal je, da bi morali v šolah, in tudi sicer, več pozornosti posvečati domovinski vzgoji. Varovati moramo svoj materinski jezik in ga ohranjati, ter braniti pred tujkami. V drugem delo govora je spregovoril o pridobitvah občine, posebej na področju Negove. Za uspeh občine po njegovem šteje odprtje Doma za starejše, katerega investicija je znašla 9 milijonov evrov. S tem so izpolnili dolgoletno željo, da bodo lahko tisti, ki potrebujejo varstvo, na jesen življenja preživljali v domačem okolju. Velik dosežek občine je tudi prekategorizacija ceste Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci-Grabonoš, v republiško cesto. Občina Gornja Radgona in Benedikt sta tudi že dali vlogo, da bi tudi cesto Negova Ihova, ki pelje do znamenitega negovskega gradu, prekategorizirali v republiško cesto. Dalje je poudaril velik pomen obnove gradu, kar bo prispevalo k razvoju turizma, pa tudi ustvarjanju delovnih mest. Povedal je še, da je občina, kot tudi župan, po Sloveniji deležen veliko pohval, za napredek občine Gornja Radgona. Svoj govor je končal z mislijo dr. Antona Trstenjaka, da moramo držati skupaj. Od tod potem prihajajo uspehi pri delu.
Bogat je bil tudi kulturni del sporeda proslave. Kot prvi je s svojim ubranim petjem nastopil Ljutomerski oktet, ki pričel proslavo s petjem slovenske himne, Zdravljice. Potovanje od Trubarja do prešerna v današnje dni, je predstavila ravnateljica oš Dr. Antona Trstenjaka Slavica Trstenjak. V tem potovanju je naštela mejnike, to so literati, v slovenski literaturi. Naštela je le velike med velikimi: Trubarja, Prešerna, Tavčarja, Cankarja, Otona Župančiča, Kajuha, Koviča in Pavčka. Trubarja in njegovo ženo Barbaro, sta predstavila Branko Šeruga in Petra Starovasnik. Na odru je prekrasno zapela Karina Matjašič. Odlomek iz prve slovenske igre Antona Tomaža Linharta, Županova Micka, sta predstavila lika Jaka, Otmar Filipič; Micko pa Janja Šinko. Pod vodstvom Karine Matjašič, je nastopil MPZ OŠ Negova. Program so še obogatili številni recitatorji in nastopajoči učenci OŠ Negova.
Proslavo je zahvalnim pozdravom zaključila ravnateljica šole Slavica Trstenjak, ki se je zahvalila vsem nastopajočim za lep kulturni program in obiskovalcem za obisk. Kakor so proslavo začeli člani Ljutomerskega okteta z Zdravljico, na začetku kot himno, tako so jo tudi zaključili z Zdravljico, a kot so rekli, ne kot himno pač pa kot pesem Zdravljica, kjer so lahko obiskovalci še zadnjič zaploskali tej lepi prireditvi. Naj na koncu povemo, da so proslavo pripravili in oblikovali: Karina Matjašič, Danilo Plohl, Janja Šinko in Slavica Trstenjak.