Na letošnji 39. podelitvi nagrad Gospodarske zbornice Slovenije, ki je potekala v Cankarjevem domu, je eden izmed osmih dobitnikov tega prestižnega gospodarskega priznanja bil tudi Branko Kurbus, predsednik uprave, Arcont, d.d. iz Gornje Radgone, torej edini iz pomurske regije. Branko Kurbus se je rodil leta 1956 v Noričkem Vrhu pri Gornji Radgoni. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo tehnično strojno šolo v Mariboru, kjer je z odliko opravil maturo. Študij je nadaljeval na mariborski Fakulteti za strojništvo, ki jo je uspešno zaključil in pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Leta 1985 je komaj 29 - letni postal direktor TOZD Proizvodnja BE pri takratni Avtoradgoni. Od leta 1991 je direktor Arcont d.o.o., oziroma danes predsednik uprave Arcont d.d. Branko Kurbus je uspešen, ustvarjalen ter učinkovit vodja podjetja. Njegov moto »Podjetje s pozitivno energijo«, nakazuje na njegovo pozitivno mišljenje in pričakovanje. Podjetje Arcont d.d. Ima sicer svoje korenine v podjetju "Krajevna mehanična delavnica", ki je bilo ustanovljeno leta 1950. Podjetje se je ukvarjalo s popravili motornih vozil, poljedelskih strojev in opravljalo razna ključavničarska dela. Podjetje se je večkrat reorganiziralo, dokler ni spomladi leta 1997 Arcont d.o.o. na podlagi lastninjenja postal delniška družba. Od 1. januarja 2000 ima matično podjetje tudi hčerinsko podjetje Arcont IP, d.o.o., ki je leta 2000 pridobilo status invalidskega podjetja. Brez zadrege lahko zatrdimo, da je podjetje Arcont največji proizvajalec bivalnih zabojnikov v Evropi, in eno najuspešnejših podjetij v pomurski regiji. Proizvodnja v Arcontu d.d. se vztrajno, iz leta v leto povečuje. Tako so leta 1994 naredili 3.640 enot, leta 2001 pa kar 9.191 enot. Že leto 2003 je bilo za Arcont d.d. količinsko rekordno leto, saj je bilo izdelanih 6.266 kosov kontejnerjev. Od takrat naprej vsako leto dosežejo rekordno število kosov bivalnih enot. Kljub negativnim vplivom trga (rast cen materiala, neugodni devizni tečaji,…) in krizi v kovinsko-predelovalni industriji družba vsa leta povečuje realizacijo na zaposlenega in bruto dodano vrednost na zaposlenega. Po vseh finančnih kazalnikih so precej nad povprečjem panoge in po preživetju krize osamosvajanja in lastninjenja že kar nekaj let poslujejo z vedno večjim dobičkom. V družbi Arcont, d.d. ocenjujejo tudi, da dosegajo na področju prodaje bivalnih in sanitarnih kontejnerjev 20% delež na trgu Evropske skupnosti. Poslanstvo podjetja Arcont se udejanja skozi kakovost poslovanja, s katero želijo doseči ne le zadovoljstvo, ampak tudi navdušenje svojih kupcev ter zagotavljanje trajnega sodelovanja s svojimi partnerji. Branko Kurbus je s svojim aktivnim vodenjem podjetja, stalnimi izboljšavami, obvladovanjem svetovnih trgov in konkurence, dosegel, da podjetje velja za vodilnega evropskega proizvajalca bivalnih enot in montažnih objektov s celovitimi rešitvami za potrebe in želje kupcev. Rdeča nit njegovega vodenja je: „Nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še bolje“! Vodenje poteka na trdnih in jasnih stališčih na podlagi izmenjave mnenj s podrejenimi. Pripravljen je sprejemati nove ideje in drugačne poglede na isto stvar. Podpira in vzpodbuja sodelavce k inovativnemu in ustvarjalnem razmišljanju. Njihove ideje je pripravljen sprejeti tudi pri svojem delu. Je tvorec idej in novosti. Svoje naporno poslovno življenje si lajša z obdelovanjem vinograda, saj se za „Radgončana ne spodobi, da bi bil brez goric“. Da ni le Arcont njegovo zmagovalno igrišče, povedo lahko vsi tisti, ki Branka Kurbusa srečujejo na teniškem, košarkaškem in odbojkarskem igrišču, kjer tudi niza zmage. Pravi balzam za dušo pa mu predstavlja jadranje. Sonce, veter in valovi so prava svoboda. Svoboda, ki mu razbistri duha, pomiri in napolni z novo kipečo energijo. Odkrivati svet, spoznavati drugačnost, črpati ideje. Tudi to je del, ki Branku Kurbusu veliko pomeni. In zakaj je Branko Kurbus, predsednik uprave, Arcont, d.d., prejemnik Nagrade GZS 2006? Podjetje Arcont, d.d. je uspešno, izvozno usmerjeno, z dokaj dobrim doseganjem večine razvojnih meril, kakovost in rast sta nosilna vidika. Tudi v letu 2006 so zelo izboljšali poslovne in tržne rezultate. V Evropi in globalnem trgu Arcont utrjuje obstoječe in si odpira nove trge in priložnosti. Predsednik uprave Branko Kurbus že od leta 1991 uspešno razvija, oblikuje in uresničuje vizijo ter filozofijo ciljev družbe. Je tudi aktiven v GZS – tako v regiji kot predsednik UO in na ravni države... Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke so sicer najstarejša tovrstna priznanja v Sloveniji. Že 39. jih je podelila GZS kot priznanje tistim podjetnikom, ki uspešno vodijo svoja podjetja že vrsto let. Pri ocenjevanju dosežkov podjetnikov namreč ne pridejo v poštev le splošni tržni in razvojni rezultati gospodarske družbe, rezultati poslovanja in izvozni rezultati, internacionalizacija ter uveljavljenost v EU, temveč je še posebej pomembna hitra in učinkovita tržna širitev gospodarske družbe, obetavna vizija in jasna strategija na daljši rok, lastni razvoj in inovacije. Pravzaprav je takšnih številčnih meril kar 60, kar pomeni, da gredo nagrajenci kar skozi strogo sito strokovne komisije. In če k temu prištejemo še tako imenovana mehka merila, kot so visoka poslovna in podjetniška kultura, potem ne preseneča, da sodijo Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke med najbolj zaželene in uveljavljene nagrade pri nas. Letošnjih nagrajencev je osem, prihajajo pa iz šestih regij in petih panog. Poleg Kurbusa, pa so jih prijeli še: Jože Colarič, predsednik uprave Krka d.d. Novo mesto; Boris Gorup, direktor, Instalacija, d.o.o. Koper; Edi Kraus, generalni direktor, Julon d.d. Ljubljana; prof.dr. Vasilij Prešern, glavni direktor, Acroni, d.o.o. Jesenice; Jošt Rupnik, generalni direktor, Ydria Motors, Cerknica, d.o.o; Bogdan Šavli, direktor, TBP, d. d. Lenart ter Ludvik Špan, direktor, ŠPAN, d.o.o. Brezovica. Prestižnost nagrade GZS je potrjena tudi s tem, da so člani komisije tudi vsi sami nagrajenci iz minulih let, da gre pri tej nagradi za pomembno povezavo osebnosti – vodilnega človeka družbe in družbe same, ki se s tem zapisuje v zgodovino slovenskega gospodarstva. Nenazadnje tudi z zapisom na slavnostno steno v stavbi Doma gospodarstva. Prav ta stena je hkrati tudi pregled zgodovine nagrade. Gospodarska zbornica Slovenije se je namreč že davnega 1. marca 1968 odločila, da bo podeljevala moralna in materialna priznanja za dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih družb, hkrati pa so ti dosežki tudi pomembno vplivali na izboljšanje in razvoj gospodarstva Slovenije. Tako so prvo nagrado podelili leta 1969. Prvotni namen je bil izraziti podporo gospodarstvenikom, ki so izrazito pripomogli k normalizaciji gospodarskega položaja v nenehni bitki z reformnimi ukrepi. Gospodarska zbornica je že v časih »stabilizacije«, »gospodarskih reform« in drugih bolj ali manj uspešnih ukrepov vedela, da se je treba zavzemati za večjo produktivnost, boljše tehnološke rešitve in vključevanje v mednarodno menjavo. Tisti direktorji oziroma vodje podjetij, ki so to tudi uresničevali, so prejeli nagrade. Naslednja prelomnica v razvoju Nagrade GZS je bila leta 1990, ko so sprejeli nova pravila o nagradi GZS za izjemne gospodarske dosežke, te pa so dve leti kasneje še dopolnili. Za razliko od prvotno zamišljene nagrade so z novimi pravili razširili krog morebitnih prejemnikov, saj je od leta 1992 naprej nagrada namenjena ne samo podjetnikom, direktorjem in drugim poslovodnim ljudem iz gospodarskih družbah, temveč tudi direktorjem iz drugih ustanov, ki se ukvarjajo z gospodarsko problematiko. Hkrati so tistega leta tudi nanovo opredelili merila za presojo upravičenosti do nagrade za izjemne poslovodne, tehnološke, marketinške, organizacijske in razvojne dosežke v podjetjih. Za nagrade je spet prelomno letošnje leto, saj je prišlo do pomembnih sprememb v sami GZS. S prostovoljnim članstvom in z novimi dimenzijami GZS bo nagrada GZS še vedno ostala najpomembnejša nagrada v slovenskem gospodarskem prostoru. Model letošnjega ocenjevanja in razvrščanja ima 60 meril v treh skupinah (I Splošna-razvojna; II Poslovno-finančna, III. Internacionalizacija, izvoz, EU). Komisija je tudi letos ocenjevala direktorje in predsednike uprav, in sicer njihovo izjemno poslovodno, tehnično, marketinško ali organizacijsko delo.