V letu 2006 v pomurski regiji (uradno) povoženih natanko 1.194 (Leta 2005 – 1.169; leta 2004 - 1.065; leta 2003 – 1.013; leta 2002 - 906) živali, teh pa je še več, a nekateri vozniki povoženja niti ne prijavijo; Zavarovalnice za škodo, ki jo na vozilih povzročijo trki s prostoživečimi živali, letno izplačajo nad milijon evrov odškodnine… Medtem ko so praktično na vseh področjih svojega delovanja pomurski policisti zadovoljni s splošno varstveno situacijo v deželi ob reki Muri v letu 2006, še zlasti pri razkritju storilcev različnih kriminalnih kaznivih dejanj, pa so spet zabeleženi tudi žalostni rekordi. To še posebej velja za prometno varnost, kjer je za dobrih 40 odstotkov več mrtvih udeležencev v prometu (leta 2006 – 23, leto prej - 16). In poleg tega, da je med pomurskimi povzročitelji prometnih nesreč nekako največ takšnih, ki peljejo prehitro ali pa so pregloboko pogledali v kozarec, pa se je Prekmurja in Prlekije oprijel tudi vzdevek »nesrečne dežele za divjad«. Ne mine namreč dan, da v policijskih poročilih ne bi zapisali, da je bilo obravnavanih toliko in toliko povoženih divjadi (včasih tudi nad deset v 24 urah op.p.). Pravzaprav je v regiji tudi največ tovrstnih trčenj, saj so v letu, ki se je ravnokar izteklo policisti zabeležili natanko 1.194 povoženj divjadi, a glede na to, da je leta 2005 bilo 1.169, leta 2004 - 1.065, leta 2003 - 1.013, leta 2002 pa »le« povoženih 906 živali, je jasno, da se tudi tukaj iz leta v leto stanje poslabšuje. Žal je takšnih povoženih živali še bistveno več, kajti tukaj je samo podatek tovrstnih trčenj, ki so prijavljeni policiji. Nekateri vozniki tovrstnih »bližnjih srečanj« svojega jeklenega konjička in kakšne divje živali, sploh ne prijavijo, bodisi da na vozilu ni bilo večje škode, bodisi da je morebiti v tem času vozil »okajen« ali kaj podobnega, tako da bi ga prihod policije lahko stal še dražje, kot da sam popravi morebitno zvito pločevino. Tudi tiskovni predstavnik Policijske uprave Murska Sobota Jožef Prša meni, da je število povoženih živali, predvsem divjadi še bistveno več, toda policisti zabeležijo predvsem tiste, ki povoženje prijavijo, in je potrebno urediti zapisnik za zavarovalnico. Po drugi strani pa se pogosto zgodi, da nekateri vozniki, namesto da bi prijavili povoženje divjadi, slednjo samo vržejo v prtljažnik in divjačinska »pečenka ali golaž« je že na mizi. Sicer pa, po mnenju pomurskih policistov je največ povoženj divjadi v zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah ter tudi ponoči, ko živali najpogosteje prečkajo ceste. Zato policisti pogosto opozarjajo voznike osebnih in drugih vozil, da bi bili nekoliko bolj previdni in tudi uvidevni do nemočnih živali, ki se na svojo nesrečo ne spoznajo na prometne predpise. Največ povožene divjadi v pomurski regiji odpade na srnjad, sledijo pa zajci, lisice, jazbeci, vidre in še nekatere prostoživeče živali, vsakodnevno pa so tako povprečno dnevno povožene več kot tri živali ali natanko 3,28 prostoživeče živali na dan. Tako kot kaže niti poskus, da bi s posebnimi odsevniki, ki so jih pred dobrim letom ponekod ob pomurskih prometnicah postavili Direkcija RS za ceste, v sodelovanju z Inštitutom za ekološke raziskave ERICo Velenje, podjetjem Eurocontor iz Pesnice in lokalnimi lovskimi organizacijami (posredovanje podatkov) na izbranih odsekih, (še) ni dal želenih rezultatov. Kakorkoli že, vsekakor bi bila še bolj žalostna statistika, če bi povoženim divjadim prišteli še stotine povoženih mačk, psov, ježkov, žab, takšnih in drugačnih ptičev… Kakorkoli že, »bližnja srečanja« vozil in divjadi močno občutijo tudi na zavarovalnicah. Po eni strani najmanj vsak drugi lastnik vozila ima poleg ostalih, sklenjeno tudi zavarovanje, ki krije škodo nastalo pri trčenju z živalmi. Samo v Pomurju zavarovalnice letno na račun škode na vozilih, ki je povzročena zaradi trčenja s prostoživečo živaljo, letno izplačajo nad milijon evrov, in kot poudarjajo na največji zavarovalnici v regiji, območni enoti Zavarovalnice Triglav, ki ima daleč najvišji delež zavarovanih vozil v Pomurju, še ni znano kakšna bo škoda za leto 2006. Vsekakor pa so prepričani, da bo celotna statistika gotovo še bolj žalostna. Torej tovrstna trčenja in povoženja pomenijo tudi veliko ekonomsko izgubo (škode na vozilih, izguba divjačine in trofej, stroški zdravljenja in socialnega varstva poškodovanih oseb) ter negativno vplivajo na dinamiko živalskih populacij, saj je tako prisotna povečana smrtnost živali. Po drugi strani pa trki vozil z večjimi vrstami divjadi, kot so parkljarji (zlasti srnjad), predstavljajo tudi pomembno tveganje za varnost udeležencev v cestnem prometu. V Sloveniji je sicer letno registrirano povoženih (dejansko število je še bistveno večje) med 3600 in 4800 osebkov srnjadi, poleg njih pa še približno 100 osebkov jelenjadi ter po nekaj deset damjakov, gamsov, muflonov in divjih prašičev. Kot rečeno pa med najbolj problematična območja Slovenije spada Prekmurje, kjer je v 24 lovskih družinah in dveh gojitvenih loviščih letno povoženih preko 350 osebkov srnjadi oziroma v povprečju eden vsak dan. Večino omenjenih povoženih živali, ki navadno poginejo prevzamejo lovci, so pa k sreči in na zadovoljstvo aktivistov v društvih za varovanje živali, tudi vozniki, ki poškodovano žival hitro odpeljejo do najbližjega veterinarja. In tukaj imajo še posebne izkušnje pri Veterinarskem inženiringu Nabregoj v Moravskih Toplicah, kjer so v minulih letih pomagali velikemu številu živali, ki so se na koncu spet vrnile v naravo. Ko gre za Pomurje je stanje najbolj zaskrbljujoče na območju PP Murska Sobota, kjer so leta 2006 zabeležili 431 povoženj divjadi (7,5 % več kot leta 2005), sledijo: PO Gornji Petrovci – 240 (+ 7 %), PP Gornja Radgona - 199 (- 5%), PP Ljutomer - 165 (+ 25%) in PP Lendava - 159 (- 1,5%)