Gornja Radgona – Dejstvo da kapitalizem in boj za dobiček ne pozna nobenih meja in človeških vrednot so že občutili mnogi državljani mlade „demokratične in pravne države“ Slovenije. In med njimi je tudi ugledni in znani pomurski oljar Aleksander Šaruga iz Melov pri Gornji Radgoni, kjer se z oljarstvom (pred tem z mlinarstvom) ukvarjajo že generacije prednikov. Z družino ter redno in priložnostno zaposlenimi se tudi Sandi, kot ga poznajo, ne le tisti, ki imajo radi kvalitetno bučno, repičino, sončnično... olje, ter seveda mnogi pomurski kmetovalci, ki zanj pridelujejo buče, sončnice, rips, oljno ogrščico ali kaj podobnega, od katerih pridelke odkupuje, jih je pred dnevi skoraj zadel infarkt, ko je iz največjega slovenskega trgovskega velikana Mercatorja prišlo posebno pismo. V njem sta direktor sektorja Market – suhi program Marjan Nagode in vodja programa III Brigita Levak, Sandija obvestili, da odpovedujejo aneks o sodelovanju. „Na osnovi skpela Projektne skupine za trgovsko znamko Mercator, vas obveščamo, da prekinjamo veljavnost aneksa št. 1 za dobavo solatnega olja TZ Mercator. Želimo zagotoviti tržno konkurenčnost naše blagovne znamke, žal pa nam vaša prodajna cena tega ne zagotavlja. Vsekakor bomo nadaljevali z kvalitetnim nivojem tega izdelka, kot ste nam ga do sedaj zagotavljali vi. Da bi z vami kot dobaviteljem še nadaljevali poslovni odnos, vas vabimo, da ponudite vaš proizvod solatno olje, kot vašo blagovno znamo za redno prodajo“, ste med drugim zapisala Nagode in Levakova, s tem pa se je za na majhno družinsko podjetje zvalil črni oblak. Z eno samo odpovedjo pogodbe so namreč ostali brez velikega posla vrednega več kot 200.000,00 evrov letno. Poleg visokega izpada dohodka pa je z odpovedjo aneksa nastopila tudi velika neposredna škoda, saj so ostale velikanske količine repro materiala (posebne kartonske škatle, etikete, plastenke...), ki so ustrezne samo za solatno olje namenjeno za Mercator. Oljarstvo Šaruga je solatno olje za Mercatorjevo blagovno znamko delal dve leti in sta obe strani v tem času bili več kot zadovoljni. Enako so po prepričanju Šaruga bili zadovoljni tudi potrošniki, saj so dobivali kakovosten izdelek, sam pa je na police Mercatorjevih trgovin letno poslal okoli 100.000 litrov tovrstnega olja in s tem ustvaril letni prihodek najmanj 200.000,00 evrov. In zakaj se je potem zapletlo? Po mnenju Aleksandra Šaruga gre tukaj za pravo „solatno olje – štajersko sramoto“, kjer konkurenca ne pozna meja. „Na račun konkurenčnosti v velikih trgovskih verigah se proizvajalci solatnega olja (mešanica rastlinskega jedilnega olja in bučnega nerafiniranega olja), poslužujejo metod proizvodnje solatnega olja, ki že meji na čisto goljufijo in nelojalno konkurenco. Nazadnje jo kratko odneseta predvsem potrošnik in proizvajalec, ki stremita za tem, da bi proizvod ustrezal deklaraciji na steklenici. V našem primeru smo stiskali solatno olje za največjega našega trgovca okoli dve leti. Naenkrat dobimo dopis, da so zadovoljni z našo kvaliteto, le cena olja jim ne ustreza. Da imajo boljšo ponudbo, ki je cenovno ugodnejša in, da bodo nadaljevali z kvaliteto solatnega olja, ki smo ga proizvajali v naši oljarni. Vse dobro in prav! Solatno olje njihove trgovske znamke, je prišlo na police ceneje za dobrih 0,59 € (141 SIT). Kvaliteta pa enaka kot naš proizvod, ki smo ga stiskali za njihovo trgovsko znamko?“ nam pove Šaruga. Novi dobavitelj, Oljarna Gea iz Slovenske Bistrice svoje solatno olje (30% bučnega olja in 70% rastlinskega olja) na trgovskih policah ponija po 2,46 € (589 SIT), Oljarna Šaruga pa je za enako kvalitetno trgovsko znamko solatnega olja že pred dvema letoma, na Mercatorjevih policah dobila okoli 3,05 € (730 SIT). Torej, veliki dosežek za potrošnika, ki sedaj ima enako kvaliteto po bistveno nižji ceni, toda... „V tem primeru je lahko več razlag: Prva je ta, da dotični ljudje v tej oljarni ne znajo računati oz. kalkulirati stroškov ter zavestno delajo izgubo svojemu kolektivu. Možno pa je, da deklaracija na steklenici ne odgovarja vsebini v njej. Tukaj imam v mislih predvsem odstotke bučnega olja, ki je največji stroške. Tretja možnost pa je, da mogoče mi ne znamo stiskati tako kvalitetnega solatnega olja po tako nizki ceni. Žal pa izračun kaže drugače: V enem litru solatnega olja je 30 % bučnega olja, minimalna cena proizvodnje bučnega olja je 7,50 € (1800 SIT). To je 3 dcl × 0,75 € (180 SIT) = 2,25 € bučno olje + rastlinsko 70% to je 0,50 €. Proizvodna cena tako kvalitetnega solatnega olja je torej minimalno 2,75 € (659 SIT). Zanimivo! Lepo in prav, samo za našo oljarno ne. Zaradi takšne čiste goljufije in nelojalne konkurence smo izgubili velik posel. Tudi kupci v velikih trgovski družbi- najboljšem sosedu, ki tam kupujejo, so prikrajšani, ogoljufani, za svoj težko prigarani denar, dobijo čisto navadno pobarvano pikolo“, brez dlake na jeziku razlaga Šaruga. Podobna nevšečnost z istim velikim štajerskim oljarjem, kot poudarja Šaruga, ga je doletela tudi izven Mercatorja. „Pred dnevi, smo dobili od še enega večjega trgovca ponudbo za solatno olje. Nato smo jim mi poslali našo ponudbo. Glej ga zlomka spet en velik štajerski oljar ima znanje, da solatno olje 20% bučnega olja in 80% rastlinskega olja ponudi, saj ne boste verjeli za 1,25 € (304 SIT). Pravo solatno olje, kar je nemogoče, saj že nekoliko kakovostnejše rastlinsko olje stane več! Poleg tega, kje so plastenke, etikete, delo in ne nazadnje država, torej davki in drugi prispevki. In kje so tukaj inšpektorji. K nam pridejo in delajo zapisnike, ker na deklaraciji piše sestava in ne sestavina, kvaliteta te sestavine pa jim ni pomembna“, pravi naš sogovornik. Po njegovem prepričanju pa je največja težava v tem, da je izjemno težko ugotoviti koliko je v solatnem olju, bučnega in koliko rastlinskega olja. Če bi se to enostavno dokazalo, potem bi njegova računica bila jasna vsakomur. Aleksander Šaruga nam tudi pove, da ne more več sodelovati z takšnim partnerjem, ki mu je malo mar za potrošnika, in ki samo gleda na dobiček. Zato ne more svojih izdelkov ponujati niti pod lastno blagovno znamko, saj želi potrošniku nuditi kakovost za tisto kar plača. „Potrošniki bi najbrž, kljub višji ceni kupovali naše olje, toda pri Mercatorju se moramo cenovno prilagajati njihovim trgovskim znamkam, ne glede na kakovost. Mi smo vedno doslej delali pošteno in takšni želimo ostati tudi v prihodnje. Potrošnik mora za svoj denar dobiti pravi izdelek...“, je še žalostno in tudi ponosno dodal Šaruga, ki samo dopolni: „Nenazadnje celo življenje se učiš, in naši očetje so imeli prav, da s poštenim delom ne boš prišel nikamor“.