Benedikt - Na turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku pri Benediktu, je v organizaciji Območnega odbora Rdečega križa (OZ RK) Benedikt potekalo praznovanje 50 - letnice prostovoljnega darovanja krvi v Benediktu. Na praznovanju se je zbralo nad 100 krvodajalcev in številni gostje od blizu in daleč. Med njimi je bil ustanovitelj in tedaj soorganizator prve krvodajalske akcije v Benediktu primarij dr. Edvard Glaser. Srečanje se je pričelo z nagovorom predsednika OO RK Benedikt Mirka Šijanca, ki se je ob pozdravu gostov, krvodajalcem zahvalil za njihovo vsakokratno darovanje krvi. Posebno zahvalo je namenil tistim, ki so v Benediktu prvič darovali kri pred 50 leti. Krvodajalkam in krvodajalcem se je za njihovo humanost zahvalil tudi župan občine Benedikt Milan Gumzer, ki je dejal, da so bili takrat to pogumni koraki prvih darovalcev krvi, saj o tem ljudje na deželi niso vedeli nič. Kot je povedal neutrudni predsednik OO RK Benedikt Mirko Šijanec, ki je posebej pohvalil tudi podmladek OO RK Benedikt, so v omenjeni občini ko gre za prostovoljno krvodajalstvo, ki poteka že od leta 1956, zelo uspešni. Posebej so veseli in zadovoljni, da je zraven vedno več mladih, kar pomeni, da ta humanitarna dejavnost v tem delu države, nikoli ne bo zamrla. Z zadovoljstvom je Šijanec ugotovil, da na njihovem območju nenehno narašča število krvodajalcev, toda temu v veliki meri, poleg sami prostovoljnih krvodajalcev, pomagajo številni prostovoljci, ki delajo v rdečem križu. Zato niti ne preseneča, da je denimo v letu 2005, na treh akcijah, kri darovalo kar 309 občanov Benedikta. »Izjemno smo zadovoljni s tem številom, saj naša občina ima malo prebivalcev. Še posebej pa smo lahko zadovoljni ob dejstvu, da se je število krvodajalcev v letu 2005, v primerjavi z letom 2003 povečalo kar za 68 odstotkov. Torej smo zelo uspešni pri animaciji krvodajalcev, ki poteka na različne načine. Po eni strani jih pridobimo sami, ker se med sabo poznamo. Potem stari krvodajalci vedno zraven vabijo svoje prijatelje in sorodnike, konec koncev pa je pomembno tudi povabilo – obvestilo, ki ga pred vsako akcijo, preko mladih članov RK, pošljemo vsem gospodinjstvom. Tukaj pa so tudi mediji, ki so pomemben člen tudi v krvodajalski verigi«, pravi Šijanec, ki je dodal, da so krvodajalci že po naravi skromni ljudje, in so zadovoljni z lepo besedo, kljub temu pa jim je lepo podeliti kakšno priznanje ob okroglem številu darovanj. In zato so dobrodošla tudi tovrstna srečanja in druženja. Srečanje se je sicer nadaljevalo z bogatim kulturnim programom, katerega je pripravila mentorica podmladka RK Marjana Farasin, vodila pa Larisa Pšaid. V njem so nastopali učenci OŠ Benedikt in Mladinski cerkveni pevski zbor, ki ga vodi Majda Fras. Po nadvse pristnem programu so organizatorji podelili priznanja tistim, ki so v Benediktu prvič darovali kri. Podelili so tudi priznanja krvodajalcem za okrogla števila darovanj krvi. Ob tem je predsednik Mirko Šijanec med drugim povedal: „Danes ste nekateri sprejeli jubilejna priznanja za okrogla števila darovanj krvi. To je le majhna in skromna pozornost družbe do vas. To vam naj bo v spodbudo za zvestobo v teh humanitarni dejavnosti. V tem trenutku vam vsem, ki ste prejeli priznanja iskreno čestitam in se vam zahvaljujem za vašo humanost. Z zgledom in toplo besedo pa povabite v naše vrste še druge, zlasti mlade, da se tudi oni odločijo za to pot humanosti v življenju“. Praznovanje 50 letnice krvodajalstva, je bilo obenem druženje krvodajalcev, ki je bilo nadvse prijetno. Na njega so prišli krvodajalci iz bližnjih in daljnih krajev občine Benedikt. Prišli so tudi krvodajalci iz drugih krajev, ki darujejo kri ob vsakokratni krvodajalski akciji v Benediktu. Med temi sta bila tudi Irena in Vili Kur iz Kunove pri Negovi, sicer v radgonski občini. Kot sta nam dejala, jima je ta akcija najbližja, zato se je tudi večkrat udeležita. Takšna srečanja in druženja krvodajalcev sicer podpirajo tudi na RKS, veseli pa so tudi, da se organiziranje krvodajalstva, kot osrednje dejavnosti RKS, kljub določenim težavam nenehno izboljšuje. Letno v Sloveniji beležimo okrog 95.000 prijavljenih krvodajalcev, s tem, da nekateri darujejo kri trikrat letno, drugi dvakrat, tretji enkrat. Skupaj je v Sloveniji letno organiziranih nad 1100 krvodajalskih akcij, slovensko zdravstvo potrebuje 400 krvodajalcev dnevno. Za enega hudo poškodovanega udeleženca prometne nesreče, je potrebno med 30 in 40 krvodajalcev. »Tudi zato nas posebej veseli dejstvo, da število krvodajalcev ne upada. Nasprotno, tudi v letu 2005 smo zabeležili za 0,53 odstotka več krvodajalcev na nivoju države, kar je izjemen rezultat. Oh 56 območnih organizacij RKS, jih 31 beleži porast števila krvodajalcev, vse to pa so rezultati strokovnega dela, tako aktivistov po območnih in krajevnih organizacijah, kot strokovnih služb RKS. Toda brez odziva prostovoljcev bi bilo vse zaman. Zelo nas veseli, da se povečuje število krvodajalcev na severovzhodu države, čeprav se tukaj ubadate z težko gospodarsko situacijo. V nekaterih gospodarskih subjektih je vedno manj posluha za prostovoljno krvodajalstvo, kljub temu pa se je denimo na območju Lenarta število krvodajalcev v desetih letih povečalo za več kot 100 odstotkov, od 500 na več kot 1200. Žal nam tudi država ne prisluhne, saj nam niti vseh stroškov krvodajalstva ne pokriva, čeprav nam je jasno, da za nas ni počitnic in si ne moremo privoščiti, da kakšen dan ne bi delali, kajti takrat bi bolnišnice ostale brez krvi. Zato tudi v drugih državah priznavajo, da je organiziranje krvodajalstva v Sloveniji eno najboljših v Evropi, kar niti ne preseneča, saj letos praznujemo 140 letnico RKS, in nam torej izkušenj ne manjka. Pomagajo nam tudi vojska in policija, saj je jasno, da moramo delati vsi z roko v roki, kajti brez zadostnih količin krvi ni dodatnih operacij. Hvala bogu do sedaj nam ni treba uvažati kri«, pravi Boštjan Novak, ki je RKS zadolžen za krvodajalstvo, in ki posebej poudarja, da zapleti na RKS izpred let niti malo niso negativno vplivali na krvodajalstvo. Veseli pa ga tudi, da vsako leto med krvodajalce pripeljejo nad 3000 mladih, torej novih stalnih darovalcev. Po njegovem v Sloveniji niti ne razmišljamo o plačevanju krvi, kot se to dogaja v sosednji Avstriji, kjer obstaja podjetje, ki celo novači slovenske krvodajalce, a jim, kot pravi Novak, med Slovenci ne uspeva.