Glede na to, da je lani pomurskih cestah umrlo pet motoristov in še sopotnik na motorju, največ v zadnjih letih, s čem se je potrdilo, da postajajo motoristi najbolj nevarni udeleženci v prometu, je jasno, bo treba kaj ukreniti. Zato so prometniki na murskosoboški policijski upravi pripravili nekakšen krizni sestanek, na katerega so povabili predstavnike sedmih pomurskih motorističnih klubov in se z njimi pogovorili, kaj storiti. Organizirani pomurski motoristi so pokazali, da zadevo jemljejo zelo zares, saj se je vabilu odzvala večina klubov, prišlo pa je okoli 30 motoristov, s katerimi so se pogovarjali direktor PU Murska Sobota Drago Ribaš, komandir PPP Murska Sobota Boris Žibrat, njegov pomočnik Manfred Kepe in prometni inšpektor na uradu uniformirane policije PU Murska Sobota Srečko Šteiner. Vsi oni so žalostno ugotavljali, da se v Pomurju še ni zgodilo, da bi v enem letu umrlo toliko motoristov, kot je to bilo v letu 2006. Analiza lanskih motorističnih nesreč je porazna; med primerljivo velikimi slovenskimi policijskimi upravami je bilo samo še v Kopru enako število smrtnih žrtev, ponekod pa niso imeli niti enega mrtvega motorista ali sopotnika. Vsega skupaj je v Sloveniji bilo lani 909 prometnih nesreč z udeležbo motoristov, od tega 42 smrtnih. Samo v Pomurju so jih našteli 53, kar je za 19 odstotkov več kot leto poprej, število mrtvih pa je dvakrat tolikšno. V letih 2003 in 2004 pa na pomurskih cestah ni bilo smrtnih nesreč z udeležbo motoristov. Skupni imenovalec smrtnih prometnih nesreč sta alkohol in neustrezno vozniško dovoljenje. V štirih nesrečah, v katerih so umrli trije motoristi in sopotnik, so bili vozniki pijani, dva povzročitelja sploh nista imela vozniškega dovoljenja kategorije A, dva pa sta vozila premočna motorja glede na kategorijo dovoljenja, ki sta ga imela. Res je sicer, da so vsi udeleženci pogovora v Murski Soboti bili enotnega mnenja, da je najmanj težav z organiziranimi, so pa tudi enotnega mnenja, da je neobhodno „dodatno izobraževanje“. Najbolj neučakani in zaletavi so namreč mladi, neorganizirani motoristi, ki glede na znanje in izkušnje prehitro sedejo na premočne in prehitre motorje. Člani klubov so obljubili, da bodo skušali vplivati nanje, prometniki pa jim bodo pri tem pomagali, kolikor le morejo. Po mnenju inštruktorja varne vožnje z motorji, policista na PPP Murska Sobota, Franca Krojsa je najkoristnejši trening na poligonu pred začetkom motoristične sezone. Zato bodo policisti motoristi na pomlad znova pripravili prikaz in trening varne vožnje za vsak klub, ki jih bo za to zaprosil. Tudi na motorističnih srečanjih je policija pripravljena pomagati v okviru zakonskih možnosti. Klubi, ki srečanja organizirajo, pa bi morali začeti spreminjati miselnost motoristov, ki se na marsikatero skupinsko krožno ali vožnjo odpravijo okajeni in brez čelad... „Toplo vreme na naše ceste vedno zvabi veliko število voznikov eno slednih vozil oz. voznikov motornih koles. Žal je to kategorija udeležencev v cestnem prometu, ki je med najbolj ogroženimi, kar potrjuje, dejstvo, da so pomurske ceste v lanskem letu terjale devet (od skupno 23) smrtnih žrtev med eno slednimi vozili. Zavedamo se, da je prometna varnost seštevek več »detajlov«, ki skupaj tvorijo celoto, in da k tej celoti moramo prispevati vsi, tako policisti kakor tudi udeleženci v cestnem prometu. Zato policisti vse udeležence v cestnem prometu, še posebej najbolj ogrožene kategorije ne obravnavamo kot potencialne kršitelje cestno prometnih predpisov ampak kot potencialne žrtve prometnih nesreč. In eden od teh vidikov je prometna vzgoja, ki nudi možnost za pospeševanje spontanega procesa učenja, saj nudi izkušnje na zgoščen, sistematičen in varen način. Zavedati se moramo, da se je dobrih navad treba naučiti in zaradi tega so takšna druženja še toliko bolj pomembna. Policisti se zavedamo, da so ukrepi s katerimi skušamo spremeniti stališča in motive udeležencev v cestnem prometu, zapleteni, dolgotrajni in ne nujno uspešni. A vendar smo prepričani, da z takšnimi oblikami sodelovanja, predstavitev in izvajanje preventivnih projektov lahko vplivamo na večjo varnost udeležencev v cestnem prometu«, nam je po srečanju policistov in motoristov dejal inšpektor za prometno varnost na PU Murska Sobota Srečko Šteiner. Sam Šteiner vedno še posebej opozarja voznike motornih koles na nekatere reči, ki bi jih vsekakor kazalo upoštevati: „Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte; Motoristični čelado si pravilno zapnite. Čist vezir vam omogoča potrebno vidljivost. Ne pozabite na oblačila s ščitniki; Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi udeleženci pravočasno opazili, pa tudi vi njih; Pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava brzela tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet; Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja; Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah; Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno ( predvsem v ovinku); Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 – 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več; Zavorna pot do ustavitve je pri hitrosti 100 km/h 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti; Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psichoaktivna zdravila ali ste utrujeni. To lahko hitro postane vaša zadnja vožnja“, pravi Šteiner.