V organizaciji Ribiške zveza Slovenije in Ribiške družine Radgona sta znana pomurska enologa Simon Balažic in Vlado Drvarič, v dvorani Pomurskega sejma v Gornji Radgoni pripravila nadvse zanimivo predavanje o reki Muri in ribah, ki jo naseljujejo od izvira do izliva. Na žal dokaj slabo obiskanem predavanju smo med drugim slišali, da so ribe v reki Muri od izvira v Visokih Turah pri Tamswegu (Avstrija), do izliva v Dravo pri Legradu (Hrvaška), dokaz življenja v Muri. In naravovarstveniki želijo doseči, da bi bilo tako tudi v bodoče, da bodo enako občutili tudi zanamci. Simon Balažic je uvodoma prikazal reko Muro od izvira do izliva na tri načine: preko vzdolžnega prereza, na karti prispevnega območja in preko slikovnega gradiva. Reka Mura je dolga 465 km, njen višinski padec pa znaša kar 1830 metrov. Napaja se iz prispevnega območja, ki obsega 14.025 kvadratnih kilometrov. 70% vod priteče vanjo iz Alp, njen največji pritok pa je Murica. Balažic je predstavil tudi druge Murine pritoke, vodomorne postaje in elektrarne na njej, kraje ob Muri (največji je Graz) in ves tok skozi štiri države: Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko. Reka, ki geografsko povezuje štiri narode in predstavlja stik Alp in Panonske nižine, je tudi gospodarski, kulturni in turistični povezovalec. V turističnem smislu je nadvse zanimiv ribolovni turizem, zato je bil drugi del predavanja posvečen ribam, ki naseljujejo to veliko reko. Vlado Drvarič je ribe v reki Muri od izvira do izliva predstavil skozi pet pasov: Postrvji in lipanski ribji pas, Mrenski ribji pas, Stare, stranske struge – rokavi, počasi tekoči rečni predeli, Potoki in grmičevja ter Ploščiečev ribji pas. V reki so ohranjene stotine ribjih vrst, med katerimi mnoge ne poznajo niti najbolj vneti ribiči. Postrvji in lipanski ribji pas, v zgornjem toku, kjer je voda hitro tekoča in bogata s kisikom, naseljujejo hidrodinamične vrste rib, ki so v večini primerov že močno ogrožene zaradi onesnaževanja vode, regulacije struge, naseljevanja neprimernih ribjih vrst in rast hidroelektrarn. Ribe v tem pasu so: kapelj, postrv, pisanka, sulec, lipan, upiravec, blistavec in menek. Mrenski ribji pas predstavlja srednji, počasnejši rečni tok s številnimi stranskimi strugami, prepletenimi z drevesnimi koreninami, ki služijo ribam za razmnoževanje. Ta rečni del ljudje uničujejo z regulacijami. Ribe v tem pasu so: podust, mrena, klenič, jez, platnica, bolen, klen, ogrica, rdečeperka, beloplavuti golobček, golobček, navadni ostriž, čep in smrkeža. Stare, stranske struge – rokavi, počasi tekoči rečni predeli predstavljajo mrtvice, ki nudijo ribam veliko možnosti za drstenje. Ribe v tem pasu so: kareselj, linj, krap, ščuka, pezdirk, som, rdečeoka, rdečeperka, bolen in belica. Potoki in grmičevja bi lahko bili za ribe idealni kraj za brstenje, vendar so zaradi gradbenih posegov povečini za ribe že popolnoma nedostopni. Uničuje pa jih tudi spiranje hranljivih in škodljivih snovi iz kmetijskih površin. Ta del naseljujejo nežica, zlata nežica, pohra, babica, golobiček, mrenič, pisanka, pezdirk, klen, belica, velika senčica, činklja in potočni piškur. Ploščičev ribji pas je spodnji rečni tok, ki je običajno v eni sami strugi. Hitrost toka je zelo majhna. Tak odsek je šele na slovensko-hrvaški-madžarski meji, naseljujejo pa ga: androga, ploščič, črnooka, zelenika, grbasti okun, smuč, krap in ščuka. Vlado Drvarič je po vseh ribah, ki jih je tudi podrobneje predstavil, navedel še za to območje neavtohtone ribe, ki so: som, šarenka, sončni ostriž, srebrni koreselj in zlati koreselj. Na zaključku je donedavni predsednik Temeljne ribiške enote Gornja Radgona, poudaril da rad govori o reki Muri in spoštuje življenje v in ob njej. Izrazil je obžalovanje, da smo reki zaprli rokave in ji s tem vzeli življenje, ravno tako pa avtohtonim ribam, ki so pred tem da izumrejo. »Upajmo, da se bodo vsaj mlinska kolesa vrtela naprej,« je zaključil.