Veliko slovenskih vinogradnikov na 1. festivalu vina v Herceg Novem; Ruski milijonarji zapravljajo za vino in konjak; Cene enkrat višje kot v Sloveniji Ne glede na to, da po mnogih slovenskih vinskih kleteh še vedno dozoreva najboljša vinska kapljica, enega najboljših letnikov (2006), pa to še zdaleč ne pomeni, da je v kleteh že sedaj veliko vzorcev vrhunskih vin, ki navdušujejo prave poznavalce odličnega vina in kulture pitja. Zato niti ne preseneča, da so se mnogi uspešni slovenski vinogradniki vse bolj agresivno pojavljajo na tujih trgih. Jasno je namreč, da je slovensko tržišče premajhno, še zlasti ob dovoljenem uvozu tujih vin, med katerimi tudi tistih dvomljive kakovosti, in zato slovenska vina, s svojo znano kvaliteto vsekakor imajo možnosti tudi na najbolj zahtevnih poznavalcih vin v tujini. In v zadnjih tednih in dnevnih so nekateri slovenski vinogradniki, s svojimi vzorci navduševali, med drugimi navduševali vinsko publiko in strokovnjake v državah južne Evrope. Po Meranu (Italija), Zagrebu (Hrvaška) in nekdanji skupni prestolnici Beogradu (Srbija), so se sedaj številni vinogradniki odpravili v črnogorski turistični biser Herceg Novi - Igalo. V Braseriji Instituta Igalo, je namreč potekal dvodnevni, 1. Festival vina, ki bo poslej tradicionalno vsako leto. V dveh dneh je salon obiskalo več kot 3.000 dejanskih ljubiteljev vina, predstavilo pa se jim je okoli 30 vinarjev iz vseh držav nastalih na območju nekdanje SFRJ z več kot 150 različnimi vini. In med vinarji se je zelo uspešno in odmevno predstavilo tudi sedem slovenski družinski vinarij, delniških družb in samostojnih podjetnikov: Steyer vina – Danilo Steyer (Plitvica, Apače); Ščurek vino – Stojan Ščurek (Plešivo, Medana); Vinarija Batič – Ivan Batič (Šempas), Radgonske gorice d.d. (Gornja Radgona), Simčič Vina (Ceglo, Dobrovo); Erzetič vina (Višnjevik, Dobrovo) in Movia Kristančič vina (Ceglo, Dobrovo). In kot so oni s svojimi vini navdušili ljubitelje vina, pa so tudi sami bili navdušeni in zadovoljni, vsi po vrsti pa so napovedali nastop tudi na drugem tovrstnem vinskem festivalu, ki bo prihodnje leto. „Brez izjeme izredno topel, že kar navdušen sprejem naših vinarjev in vin med obiskovalci se je pokazal tudi v tem, da so imeli vinarji le za las zadosti vina za pokušanje. Ob nenehnem spraševanju o možnosti nakupa vin kar tam na festivalu, in neštetih vprašanjih o dosegljivosti na črnogorskem tržišču, če vemo, da tam radi pijejo dobra vina, še zlasti ruski milijonarji, ki so se tam »udomačili« in največ zapravljajo za dobra tukajšnja vina in francoski konjak, se po mojem mnenju kljub splošnemu ekonomskemu položaju v Črno Gori ne gre odreči kosu pogače iz tega tržišča, ki je kot nam je vsem dobro znano in tudi dokazano, vedno znal uživati in še vedno uživa v dobri hrani in vrhunskih vinih. Sam festival v Herceg novem je zelo uspešno pripravil uspešen domači podjetnik Željko Tafra (Tažex d.o.o.), zraven pa je želel (in uspel) potegniti najboljša vina iz nekdanje SFRJ, katera tudi uvaža za Črno Goro. Tudi sploh je festival, ki je bil odlično organiziran, dobrodošel za spoznavanje vinogradnikov in vseh drugih, ki so povezani s prodajo in potrošnjo vin“, nam je ob vrnitvi iz Herceg novega povedal štajerski vinogradnik Danilo Steyer, ki tudi sicer veliko svojih vin proda na tujih trgih (Italija, Švedska, Nizozemska, Švica, Hrvaška, Srbija...). Na črnogorskem tržišču so se iz Slovenije sicer prve pojavile Radgonske gorice d.d., in sicer že pred štirimi leti, ko so ponujali peneča se in tiha vina. Sedaj, kot pravi direktor prodaje Branko Križan predvsem prodajajo svojo zlato in srebrno radgonsko penino. Veseli ga, da kljub težavam z uvoznimi taksami in drugimi ovirami v Črni Gori dosegajo zelo dobro prodajno ceno. Tako je slednja približno enkrat višja kot v Sloveniji, saj v trgovini moraš za zlato radgonsko penino odšteti približno 15 evrov, v restavraciji pa 30 in več evrov. Podobno enkrat višje cene kot pri nas so tudi za tiha vina iz Slovenije...